Skalnati otok velik okrog 43 hektarjev, je dom več tisoč zelo strupenih zlatih harpunastih kač, ki lahko zrastejo do 70 centimetrov. Znanstveniki predvidevajo, da so kače tam ostale ujete pred 11.000 leti, ob koncu zadnje ledene dobe, ko jih je dvig morske gladine odrezal od celine. Zaradi pomanjkanja hrane so njihov glavni vir postale ptice selivke.
Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) kače uvršča med kritično ogrožene vrste, vseeno pa določeni tihotapci nezakonito odidejo na otok in skušajo ujeti kače, saj je njihov strup na črnem trgu zelo cenjen.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da so kače razvile izjemno močan strup, da bi preživele. Strup je kar petkrat močnejši od strupov kač sorodnih vrst. Njihov ugriz lahko stopi človeško tkivo, smrtnost pri ljudeh pa dosega do sedem odstotkov. Edini, ki danes lahko stopijo na otok, so znanstveniki z dovoljenjem države, ki proučujejo populacijo kač. Otok občasno obišče tudi brazilska mornarica, ki skrbi za svetilnik, zgrajen leta 1909. Preden so oblasti prepovedale vstop na otok, naj bi tam umrlo veliko ljudi, poroča, BBC.
Ena izmed zgodb pripoveduje o ribiču, ki se mu je pokvaril motor čolna. Po prihodu na otok je izginil, njegovo truplo pa so kasneje našli v mlaki krvi, prekrito z ugrizi kač.
Druga legenda opisuje zadnjega svetilničarja, ki je tam živel z družino. Kače naj bi ponoči začele lesti skozi okna. V strahu so poskušali pobegniti, kasneje so jih našli mrtve na različnih delih otoka.
