Psi se lahko izredno navežejo na svoje igrače – od koker španjela, ki ne more živeti brez žogice, do zlatega prinašalca, ki ne spusti svojega piskajočega medvedka. Znanstveniki z veterinarske fakultete na Dunaju so preučevali, ali je takšno vedenje podobno vedenjski zasvojenosti pri ljudeh, piše britanski Guardian.
Pri ljudeh so vedenjske zasvojenosti uradno priznane le pri igrah na srečo in spletnih igrah, kjer posameznik ponavlja dejanja, ki so sprva prijetna, a lahko dolgoročno škodujejo. Zdaj raziskovalci pravijo, da se nekateri psi lahko podobno navežejo na svojo igračo.
Kako so raziskovali pse?
V študiji so preučevali 105 psov, starih od enega do deset let, z močno izraženo motivacijo za igro z igračo. Lastniki so s psi izvajali različne naloge, kot so igranje z igračo, metanje igrače, postavljanje igrače na polico ali v škatlo z uganko za hrano.
Raziskovalci so spremljali intenzivnost vedenj, kot so skakanje proti igrači, lajanje ali jok, poskusi doseči nedostopno igračo in neješčnost, ko je bila hrana na voljo. Rezultati so pokazali, da je 33 psov od 105 kazalo visoko stopnjo vedenja, podobnega zasvojenosti. Najpogosteje so bili to terierji in ovčarji.
Vedenjski znaki
Psi, ki so kazali vedenje, podobno zasvojenosti, so imeli večjo željo po igrači, manj samokontrole in so igračo zaznavali kot zelo pomembno. Lastniki teh psov so prav tako v vprašalnikih ocenili, da so njihovi psi močno navezani na igračo.
Vendar raziskovalci opozarjajo, da to ne dokazuje prave zasvojenosti, saj pri teh psih običajno ni negativnih posledic, ki so značilne za zasvojenost. Kot pravi soavtorica študije Stefanie Riemer, »če pes ne prenese, da igrača ni na voljo, gre za vedenje, podobno zasvojenosti, ne pa za pravo zasvojenost«.
