Mirni konec tedna v palači Laeken je bil nenadoma prekinjen. Te dni je po družbenih omrežjih v Belgiji z bliskovito hitrostjo zaokrožila fotografija, ki je sprožila diplomatsko in medijsko vznemirjenje. Na njej je bila domnevno princesa Elizabeta, vojvodinja Brabantska in bodoča kraljica Belgijcev, v intimnem objemu z mladeničem.
Pozornim opazovalcem kraljevih družin obraz ni bil neznan. Osupljivo je spominjal na princa Georga von und zu Liechtenstein, tretjega otroka regenta Aloisa. Govorice o novi dinastični romanci, ki bi povezala Bruselj in Vaduz, so se razplamtele.
Ponaredek ali ne?
Toda požar je bil hitro pogašen, vsaj z ene strani. Dvor v Liechtensteinu je govorice nemudoma in odločno zanikal. Njihovi svetovalci so sporočili, da gre za »ponaredek, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence«. Nekateri spletni viri so sicer trdili, da naj bi princ Georg sliko sam objavil na svojem instagram profilu, preden jo je umaknil, toda dokazov za to ni bilo.
Zanimivo je, da je bil odziv belgijske monarhije bistveno bolj zadržan. Tiskovni predstavnik kralja Filipa je previdno izjavil: »Sploh ne vemo, ali gre za pristno fotografijo ali za umetno inteligenco.« Ta dvoumnost, ki ni ne potrdila ne zanikala pristnosti, je samo še dodatno podžgala domišljijo javnosti.
Ne glede na to, ali je šlo za potegavščino ali zlonamerno dezinformacijo, incident razkriva globlji fenomen: nacionalno obsedenost z zasebnim življenjem 23-letne prestolonaslednice.
V državi, ki jo nenehno pretresajo politična in jezikovna trenja med Flandrijo in Valonijo, monarhija pogosto deluje kot zadnji simbol nacionalne enotnosti. Elizabeta pa v tem pogledu nosi posebno breme. Je prva neposredna dedinja v belgijski zgodovini, ki bo krono nasledila po pravici prvorojenstva, ne da bi jo prehiteli mlajši bratje. Njena vloga presega zgolj ceremonialno — je utelešenje prihodnosti in stabilnosti države.
Prvorazredno državno vprašanje
Zato vprašanje, koga bo izbrala za soproga, ni zgolj tema za opravljive kolumne. Je prvorazredno državno in politično vprašanje, med drugim ugotavljajo v francoski reviji Paris Match. Njen partner ne bo samo princ soprog, pač pa bo ključna figura ob prvi samostojni belgijski kraljici.
Lihtenštajnska afera še zdaleč ni prva. Mediji, zlasti flamski, mrzlično iščejo srečnega izbranca. Septembra 2024 je bilo dovolj, da se je princesa po maši pojavila ob grofu Rodolphu d’Yve de Bavay, pa so številni že ugibali o skorajšnji zaroki. Izkazalo se je za lažni alarm.
Nekaj mesecev pred tem so bili mediji prepričani, da je njeno srce ukradel Nicholas Dodd, britanski sošolec z Lincoln Collegea v Oxfordu, kjer je študirala. Tudi ta sled se je izkazala za napačno. Zdi se, da princesa ob sebi ne more imeti moškega prijatelja, ne da bi ga javnost nemudoma povišala v status bodočega zakonca.
Nova dinamika
Incident z umetno inteligenco pa v to dinamiko vnaša novo, skrb zbujajočo razsežnost. Če so se kraljeve družine v preteklosti borile s paparaci in napačnimi interpretacijami, se zdaj soočajo z dobo globokih ponaredkov (»deepfake«) in dezinformacij, ki jih je mogoče ustvariti z nekaj kliki. Za institucijo, katere moč temelji na podobi, ugledu in zaupanju javnosti, je to resna varnostna grožnja.
Princesa Elizabeta medtem nadaljuje svojo akademsko pot. Trenutno zaključuje magistrski študij javne uprave na prestižni univerzi Harvard v Združenih državah Amerike. Morda ji akademsko okolje onkraj Atlantika ponuja vsaj začasen umik od nenehnega drobnogleda domače javnosti.
