Oboževalci filmov o Jamesu Bondu letos praznujejo kar štiri okrogle obletnice: v letu 2025 namreč mineva 60 let od premiere filma Operacija Grom (Thunderball, 1965), 40 let od Od tarče do smrti (A View to a Kill, 1985), 30 let od izida filma Zlato oko (GoldenEye, 1995) in 10 let, odkar je v kinematografe prišel Spectre (Spectre, 2015). V vsakem od naštetih filmov je tajnega agenta 007 upodobil drug igralec (Sean Connery, Roger Moore, Pierce Brosnan in Daniel Craig), ki je vsak po svoje zaznamoval svojo ero. O okusih se ne razpravlja in vsakdo ima svojega favorita, a po številnih anketah sodeč je največji vtis na gledalce napravil Sean Connery (1930–2020).
Visokorasli Škot je eden tistih igralcev, ki so se v svetu filma znašli po naključju. Po tem ko se je v mladih letih preživljal z opravljanjem priložnostnih del (med drugim je razvažal mleko in loščil krste), se je v zgodnjih dvajsetih našel v bodybuildingu. Med grajenjem športne kariere je za dodaten zaslužek občasno delal v zaodrju gledališča v Edinburgu, kjer so ga sem in tja na oder postavili kot statista.
Vsako leto nov film
Ena stvar je vodila k drugi in Connery je sčasoma postal igralec – sprva gledališki, nato televizijski in naposled filmski. Tako so ga opazili tudi producenti, ki so se v začetku šestdesetih namenili posneti film po kateri od uspešnic britanskega pisatelja Iana Fleminga (1908–1964), ki je leta 1953 izdal prvega v seriji romanov o Jamesu Bondu. Knjige o vohunskih prigodah tajnega agenta Bonda je pisal kot po tekočem traku – vsako leto je izšla nova. Fleming, ki je tudi sam živel precej ekstravagantno in je navdih za Jamesa Bonda delno črpal iz lastnih izkušenj, je bil močno naklonjen ideji o snemanju filma o agentu 007. S še dvema prijateljema je napisal scenarij z naslovom Operacija Grom, a se je zapletlo, ker trojica nobenega od studiev ni uspela prepričati v to, da bi posneli film.
Vse skupaj je padlo v vodo, Fleming pa se je vrnil v svojo vilo na Jamajki, kjer je nameraval napisati novo knjigo. Iz pisma, ki ga je v tistem času poslal nekemu prijatelju, izhaja, da je imel hudo pisateljsko blokado: »Kar se mi je pri štiridesetih zdelo enostavno, je sedaj pri petdesetih mukotrpno. Zatika se mi in bojim se, da sem izgubil pisateljsko žilico.« Malodušju se ni prepuščal prav dolgo, pač pa je hitro našel rešitev za pomanjkanje navdiha. Težavo je odpravil tako, da je brez posveta s soavtorjema Operacije Grom vzel zgodbo iz scenarija, jo predelal v roman in knjigo izdal v letu 1961.
V tem času je literarni James Bond postal tako slaven, da se je produkcijska hiša EON Productions začela resno zanimati za snemanje filma, najraje kar po knjigi, ki je izšla nazadnje, torej po Operaciji Grom. Ker sta soavtorja izvirnega scenarija vložila tožbo proti Flemingu zaradi kraje avtorskega dela, so filmarji v izogib dodatnim tožbam raje posneli film po romanu Dr. No, ki je izšel leta 1958. Več znanih in uveljavljenih igralcev je zavrnilo ponudbo za glavno vlogo, kar je producente naposled pripeljalo do Seana Conneryja, ki je s svojo mišičasto pojavo in globokim glasom napravil velik vtis na producente in režiserja Terencea Younga.
Velikanska uspešnica
Dr. No je postal velikanska uspešnica in se v zgodovino zapisal kot eden tistih filmov, ki so ob skromnih proračunih v blagajne prinesli več desetkrat povrnjen vložek. Uspeh je filmarje napolnil z motivacijo in zagonom: leta 1963 je izšel Iz Rusije z ljubeznijo in leto kasneje še Goldfinger. Tempo izdajanja novega filma v vsakem letu so nadaljevali tudi v letu 1965, ko je čas končno dozorel za adaptacijo romana Operacija Grom. Zgodba sledi Bondu, ki se med okrevanjem v zdravilišču po naključju zaplete v zaroto, v kateri kriminalna organizacija Spectre ukrade dve jedrski konici in z njima izsiljuje zvezo Nato.
Zločinski načrt vodi Emilio Largo (Adolfo Celi), ki bombi skrije v bližino Bahamov, in grozi, da ju bo uporabil nad eno od svetovnih metropol, če zavezništvo ne poravna odkupnine. Da bi preprečil katastrofo, na Bahame odleti tudi Bond. Agent po prihodu na Karibe ob pomoči ameriškega kolega Felixa Leiterja (Rik Van Nutter) začne raziskovati Largovo dejavnost in se zbliža z njegovo prelestno spremljevalko Domino (Claudine Auger), prek katere se dokoplje do ključnih informacij o lokaciji jedrskega orožja. Pomembno vlogo pri spletkah odigra tudi hladnokrvna agentka Spectre Fiona Volpe (Luciana Paluzzi), ki po svojih najboljših močeh skuša ubiti Bonda. Vrhunec filma, v katerem se Bond po tradiciji močno naslanja na rabo najrazličnejših visokotehnoloških pripomočkov, nastopi med podvodnim spopadom, v katerem nepremagljivi agent 007 tik pred zdajci prepeči jedrsko katastrofo.
Film, ki so ga začeli snemati februarja in je od filmske ekipe terjal veliko selitev med Francijo, ZDA in Karibi, ni bil nared jeseni, kot je bilo dogovorjeno, pač pa je izšel z zamudo. Ker se del filma odvija pod vodo, so morali vpeljati posebne tehnike snemanja, kar je za sabo potegnilo veliko težav. Največ preglavic je povzročalo snemanje prizorov z morskimi psi. Sprva so ustvarjalci predvideli, da bi Connery te prizore posnel brez zaščite, a se je igralec odločno uprl, zato so na hitro izdelali nekakšno pregrado iz pleksi stekla. Improvizirana pregrada je imela luknjo, ki jo je popadljivi morski pes hitro našel in se zakadil proti Conneryju, ki je v zadnjem hipu ubežal.
Rekordni dobički
Prigod z morskimi psi je bilo še več. V enem od prizorov, ko so želeli posneti, kako žival plava naravnost proti Bondu, so se zaradi slabih izkušenj s pleksi steklom odločili, da bo bolje, če uporabijo mrtvega morskega psa, in ga premikajo s pomočjo žic. Izkazalo se je, da morski pes ni bil zares mrtev. Žival, ki se je prebudila in ni bila srečna dejstva, da je zvezana z žicami, je začela divje opletati in gristi vsepovprek. Voda v bazenu se je obarvala rdeče, a se je vsem članom filmske ekipe uspelo rešiti.
Operacija Grom je svetovno premiero je doživela decembra, in sicer v Tokiu, kjer je podrla vse rekorde gledanosti. Občinstvo je v kinodvorane drlo tudi drugod in poskrbelo, da je Operacija Grom postal tretji najuspešnejši film leta 1965 (za muzikalom Moje pesmi, moje sanje in zgodovinsko dramo Doktor Živago). Operacija Grom je zaslužila več kot prejšnji trije filmi o Jamesu Bondu. Ob upoštevanju inflacije gre za drugi najdobičkonosnejši film v celotni franšizi o Jamesu Bondu, ki vključuje že več kot dvajset filmov – več je zaslužil le Skyfall iz leta 2012. Tolikšen uspeh je spremljala tudi velikanska pozornost medijev, ki so še posebej zagnano oblegali Conneryja. V intervjuju za Playboy je dejal: »Ugotavljam, da slava spremeni človeka v kos blaga in javno lastnino. No, jaz se ne nameravam podvreči tej metamorfozi.« Kljub temu se je v Jamesa Bonda vživel še dvakrat.
