Komaj devetletna deklica je postala najmlajša oseba v zgodovini Francije, ki je uspešno opravila prestižni zaključni izpit, baccalauréat, kar ustreza slovenski splošni maturi. Dosežek, ki ga večina dijakov doseže pri 17 ali 18 letih, je podrl več kot tri desetletja star rekord.
Deklica, katere identiteta za zdaj ostaja skrita javnosti, je izpit opravljala kot zunanja kandidatka. Svoje izjemno znanje je dokazovala na dveh oziroma treh zahtevnih področjih: matematiki ter fiziki in kemiji. S tem je postavila nov mejnik, ki ga je od leta 1989 držal Arthur Ramiandrisoa – maturo je opravil pri starosti enajst let in enajst mesecev.
Po podatkih francoskega ministrstva za izobraževanje gre za deklico, rojeno v Franciji, ki pa ima državljanstvo Grenade in se trenutno šola v Dubaju. Kot poroča portal Franceinfo, bi glede na svojo starost morala obiskovati četrti razred osnovne šole. Namesto tega si je že odprla vrata na univerzo.
Njen neverjeten uspeh ni naključje, temveč rezultat sistematičnega dela po pospešeni učni metodi Aleph, ki jo izvaja izobraževalna skupina Isoset. Ta metoda je v preteklosti že omogočila izjemno nadarjenim otrokom, da so maturo opravili pri dvanajstih ali trinajstih letih, vendar pa je devetletnica presegla vse dosedanje primere. Metoda se osredotoča na individualiziran pristop in omogoča učencem, da napredujejo z lastnim, pogosto bistveno hitrejšim tempom, kot ga narekuje javni šolski sistem.
V francoskih strokovnih krogih je medtem slišati tudi previdnejše glasove. Številni pedagogi in otroški psihologi opozarjajo na morebitne negativne posledice tako intenzivnega akademskega pritiska v zgodnjem otroštvu. Postavljajo se vprašanja o njenem socialnem in čustvenem razvoju. Ali bo deklica, ki je po intelektualni plati prehitela vrstnike za skoraj desetletje, z njimi še lahko vzpostavila stik? Kakšne posledice lahko pusti preskok ključnih razvojnih faz odraščanja, ki niso vezane zgolj na kopičenje znanja?
Francoski baccalauréat velja za enega najzahtevnejših srednješolskih izpitov na svetu, podoben je slovenski maturi in je kot tak ključen pogoj za vpis na večino univerz. Letos ga je po podatkih francoskega ministrstva opravljalo več kot 720.000 kandidatov, skupna uspešnost pa je bila 91,8-odstotna.
