Muzej Palazzo Maffei v italijanski Veroni pred nekaj dnevi: par srednjih let se v lovu za zabavno fotografijo nastavlja pred razstavljenim umetniškim delom, dokler se moški ne spotakne in sesede nanj. S kristali prekritemu stolu, delu italijanskega umetnika Nicola Bolle, zvije noge. Par pobegne iz muzeja in ga še niso izsledili, dogajanje posnamejo nadzorne kamere.
To še zdaleč ni osamljen primer. Muzeji, galerije in druga razstavišča naj bi bili prostori za mirno doživljanje umetniških del in spoštovanje umetniške dediščine, a se neredko z znajdejo v novicah zaradi poškodovanih eksponatov, pa naj bo nesreča, nerodnost, malomarnost, aktivizem ali vandalizem …
Gverilske akcije
V zadnjih letih so umetniška dela vse pogosteje tarča gverilskih akcij okoljskih aktivistov, ki hočejo s pacanjem po umetninah svoja sporočila narediti bolj odmevna. K sreči so najvrednejše slike na razstaviščih zaščitene s steklom. Tako so slavne Sončnice Vincenta van Gogha v Narodni galeriji Londonu polili s paradižnikovo juho, njegovega Sejalca na razstavi v Rimu pa z grahovo. Na steklo pred znamenito sliko
Dekle z bisernim uhanom nizozemskega baročnega umetnika Johannesa Vermeerja se je v muzeju v Haagu z glavo prilepil podnebni aktivist. Gverilsko akcijo z lepilom je lani preživela tudi slika Rojstvo Venere Sandra Botticellija v galeriji Uffizi v Firencah. Policija v takšnih primerih storilce pridrži, obtoženi so poškodovanja tuje lastnine oziroma nasilja nad javno lastnino. Aktivist, ki je izvedel protest na Botticellijevi sliki, je moral plačati 20.000 evrov kazni. V Italiji so zaradi takšnih podvigov lani zaostrili zakonodajo, tako da so podnebni aktivisti za napade na umetnine lahko obsojeni na plačilo do 60.000 evrov globe.
Nerodni lovci na fotografije
Umetniška dela jih marsikdaj skupijo tudi po nesrečnem naključju, nerodnosti ali neprevidnosti obiskovalcev. Poglejmo še nekaj odmevnih primerov po svetu v zadnjih letih. Turist iz ZDA je želel v muzeju Opera del Duomo v Firencah primerjati svojo roko z roko 600 let starega kipa device Marije florentinskega kiparja Giovannija d'Ambrogia, pri tem pa kipu odlomil prst.
V Los Angelesu je obiskovalka galerije The 14th Factory med poziranjem za selfi izgubila ravnotežje in sprožila domino padec instalacije z 12 skulpturami. Vse so bile poškodovane, tri od njih pa povsem uničene. Škoda je bila ocenjena na okoli 200.000 dolarjev.
Brazilski turist je leta 2016 v Lizboni v Narodnem muzeju stare umetnosti skušal narediti selfi z redko skulpturo svetega Mihaela iz 18. stoletja, a jo je med manevrom podrl in raztreščil na drobce, da se je ni dalo več popraviti. Le nekaj mesecev kasneje je 24-letni Portugalec na železniški postaji Rossio v Lizboni splezal na podstavek 130 let starega kipa enega kralja Sebastjana I., da bi naredil selfie. Kip je končal razbit na tleh, predrznež pa si je prislužil obtožbo uničevanja kulturne dediščine.
Črtani primerki
Ameriški umetnik Jeff Koons, znan po skulpturah, ki so videti kot otroški baloni, a so narejeni tudi iz krhkih materialov, kot je porcelan, je iz seznama svojih del že moral črtati nekaj primerkov. Tako je obiskovalka ob odprtju umetniškega sejma v Miamiju v ZDA pred dvema letoma modrega kužka zamenjala za napihljiv balon in ga podrezala. Porcelanasti kuža je padel na tla in se razstreščil. Številni obiskovalci so za hip celo pomislili, da gre za umetniški perfomans, šele ko je osebje zagnalo paniko so se zavedeli, da ene od Koonsovih umetnin ni več. Bila je zavarovana, zato galerija ni utrpela finančne škode. Tudi obiskovalke niso oglobili, saj je šlo za nesrečo.
Pred desetletjem jo je na Tajvanu skupila slika Rože italijanskega slikarja Paola Porpore iz 17. stoletja, vredna približno poldrugi milijon dolarjev. 12-letni deček se je spotaknil in se z roko naslonil na sliko, da je naredil luknjo vanjo.
Zdravljenje pacienta
Podobno nerodno se je v newyorškem Metropolitanskem muzeju spotaknila obiskovalka in padla naravnost na sliko Igralec Pabla Picassa, prislonjeno na steno. Konservatorji, ki so reševali 15 centimetrov dolgo raztrganino in lepili nazaj luske barve, so povedali, da so se počutili kot pri zdravljenju pacienta po težki prometni nesreči.
Nesreča pa ni bil podvig v londonski galerije Tate Modern, ko je 20-letni študent raztrgal kubistično sliko Žensko doprsje Pabla Piccasa, ocenjeno na 23 milijonov evrov. Škoda je bila ocenjena na več milijonov evrov. Storilec, ki se je branil, da je izvedel umetniški performans, je na koncu dobil 18 mesecev zaporne kazni.
Večina laične javnosti pa se je muzala ob incidentu z banano pred dvema letoma v južnokorejskem Seulu. Z lepilnim trakom na zid zalepljena banana je predstavljala satirično instalacijo Komedijant italijanskega umetnika Maurizia Cattelana. A korejski študent je v umetnosti videl predvsem uporabno vrednost, odlepil banano in jo pojedel. Trdil je, da je bil lačen.
Varovanje je velik strošek za ustanove
Popolne zaščite v muzejih in galerijah seveda ni mogoče zagotoviti. Muzeji uvajajo fizične ovire, povečujejo število varnostnega osebja, senzorjev in nadzornih kamer ter opozarjajo obiskovalce, če se preveč približajo. Pametni telefoni in družbena omrežja so očitno postali nočna mora za varuhe, saj se je v lovu za domiselnim selfijem zgodil že marsikateri incident. V čedalje več razstaviščih prepovedujejo fotografiranje, a ne le zaradi zaščite materiala umetnin ali avtorskih pravic, ampak tudi zaradi zaščite pred lahkomiselnim poziranjem za družbena omrežja.
V Moderni galeriji v Ljubljani so nam povedali, da je za varnost poskrbljeno predvsem s fizičnim varovanjem po dvoranah, število čuvajev se prilagaja glede na ranljivost posameznih umetnin. »Stroški čuvajev predstavljajo precejšnje finančne breme za Moderno galerijo. Za varnost je poskrbljeno tudi z video kamerami in zunanjo varnostno službo,« poudarja pomočnik direktorice Moderne galerije Janez Cerar. Sam se pri svojem delu v Moderni galeriji s poškodovanjem ali uničenjem umetniških del v razstavnih prostorih še ni srečal. »V primeru, da bi prišlo do vandalizma, bi se obrnili na policijo in zavarovalnico. Vandalizem je bil v zadnjem letu prisoten na fasadi Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi, škodni dogodek je bil prijavljen policiji in zavarovalnici,« je povedal.
Kaj pa v Narodni galeriji?
Tudi v Narodni galeriji, kjer hranijo najbolj znana slovenska umetniška dela, pravijo, da za varnost skrbijo s pomočjo tehnologije in muzejskih varuhov. Z incidenti, kot je nesrečno poškodovanja umetnine ali vandalizem, se jim k sreči ni bilo treba soočati. »V primerih morebitnega poškodovanja bi restavratorji najprej ocenili stopnjo poškodbe in pripravili zapisnik. Potem bi se komisija na podlagi zapisanega odločila, kakšen bo nadaljnji postopek. Če bi bil obseg poškodbe večji, bi umetnino umaknili v restavratorske ateljeje in sanirali poškodbo. V razstavnem prostoru bi poskušali najti za čas restavriranja ustrezno zamenjavo. Glede na tip poškodbe in na podlagi restavratorskega zapisnika o poškodbi bi vključili tudi zavarovalnico oziroma pristojne organe,« je direktorica galerije Barbara Jaki opisala protokol za tovrstne primere.
