Stolpa, zgrajena v zgodnjem 12. stoletju, sta bila del obdobja, ko so plemiške družine tekmovale v višini svojih stolpov kot znamenju bogastva in moči. V tistem času je Bologna štela več kot sto takšnih stolpov, danes pa jih je ohranjenih le še okoli dvajset. Med vsemi najbolj izstopata Torre degli Asinelli in Torre Garisenda, ki stojita drug ob drugem na trgu Porta Ravegnana in sta osrednji znamenitosti Bologne. Mimogrede: mesto je prijetno za obisk konec tedna, saj tudi ob nedeljah vrvi od življenja, hkrati pa je ravno dovolj odmaknjeno od ustaljenih italijanskih turističnih poti, da zagotavlja pristno italijansko izkušnjo. Ter seveda obilico dobre hrane, saj je ni ošarije, kjer ne bi stregli tagliatelle al ragu in lasagne alla bolognese s svetovno znano bolonjsko omako. Za hiter ulični prigrizek poskrbi piadina, tipičen sendvič pokrajine Emilije - Romanje z nekvašenim kruhom in različnimi nadevi.
Zapis v Božanski komediji
A nazaj k stolpoma. Asinelli je višji od obeh – dosega kar 97 metrov – in je s tem najvišji ohranjeni stolp iz srednjega veka v Italiji. Sprva je služil kot opazovalnica in obrambni stolp, pozneje pa so ga uporabljali tudi za znanstvene raziskave.
Manjši stolp, Garisenda, meri danes približno 48 metrov, čeprav je bil ob zgraditvi višji. Zaradi nestabilnih tal in posedanja temeljev se je začel nevarno nagibati, zato so mu v 14. stoletju zmanjšali višino. Njegov naklon je skoraj 4 stopinje, kar je več, kot se nagiba stolp v Pisi. Občudoval ga je celo Dante Alighieri. V Božanski komediji ga opisuje kot simbol negotovosti in človeške minljivosti.
Za srečo na stolp
Oba stolpa imata danes posebno mesto v srcu domačinov. Mnogi Bolognčani verjamejo, da prinašata srečo – a le, če ju občuduješ od daleč. Po ljudskem izročilu naj bi bilo nesrečno za študente, da se povzpnejo na Asinelli, preden diplomirajo. Nič čudnega ni, da je vraževerje v zvezi s stolpoma povezano s študenti. V Bologni je namreč najstarejša univerza v Evropi, ki je kot študijska ustanova nastala leta 1088, prvi uradni statut univerze pa je dobila leta 1317. Dante, Erazem Rotterdamski, Petrarka in Kopernik so le štirje od velikih svetovnih imen, ki so se šolali na bolonjski univerzi. Študenti, letno jih je vpisanih več kot 80.000, še dandanes mestu dajejo kreativno podobo, saj je mnogo starodavnih pročelij stavb v okolici univerzitetnega središča, ki je seveda v starem mestnem jedru, popisanih s političnimi parolami študentskih gibanj. No, stolpa pa študentom ne prinašata več nesreče, saj sta za obiskovalce zaprta. Leta 2023 so strokovnjaki začeli obsežen konservatorski projekt, ki vključuje natančno merjenje stabilnosti in ojačitev temeljev. Tako da iz njiju ni več mogoč pogled na rdeče bolonjske strehe in je težko podoživeti bolonjski rek, da kdor se povzpne na stolpa, vidi Bologno s srcem. Prav gotovo pa se srce mesta lahko doživi s posedanjem v lokalih uličic v okolici stolpov s piadino s pršutom v roki in kozarcem vina na mizi.
