Človeštvo je v dolgi in burni zgodovini doživelo nešteto tragedij, ki so terjale ogromno število življenj – od vojn, ki so pustošile po celinah, do pandemij, ki so zdesetkale prebivalstvo. Zdi se, da je smrt stalna spremljevalka naše civilizacije. Toda kateri posamični dan je bil najbolj črn oziroma kateri dogodek je v zgolj 24 urah zahteval največji krvavi davek? Odgovor morda preseneti, saj ne leži na bojiščih sodobnih vojn, temveč v davni preteklosti, v osrčju mogočnega kitajskega cesarstva.
Zgodovinski zapisi in znanstvene analize kažejo, da se je najsmrtonosnejši dan zabeležen doslej zgodil 23. januarja 1556. Tega usodnega dne naj bi v kataklizmičnem potresu in njegovih neposrednih posledicah v kitajski provinci Shaanxi umrlo osupljivih 830.000 ljudi. Številka, ki presega celo najbolj krvave bitke ali posamične bombne napade druge svetovne vojne.
Uničujoča moč
Ko razmišljamo o množičnih izgubah življenj, se nam misli pogosto usmerijo k vojnam. Jedrski napadi na Hirošimo in Nagasaki avgusta 1945 sta v trenutku terjala približno 70.000 oziroma 40.000 življenj. Še bolj uničujoče je bilo bombardiranje Tokia v noči z 9. na 10. marec 1945, znano kot Operacija Meetinghouse, ki naj bi zahtevalo okoli 100.000 žrtev. Ti dogodki so nedvomno med najhujšimi, kar jih je povzročil človek, vendar še vedno zbledijo v primerjavi z uničujočo močjo, ki jo je sprostila narava tistega januarskega dne sredi 16. stoletja.
Potres, ki je 23. januarja 1556 prizadel provinco Shaanxi (in tudi sosednjo provinco), je imel po ocenah magnitudo med 8 in 8,3 po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil v bližini mesta Huaxian. Uničenje je bilo nepredstavljivo. V gosto poseljenih območjih, kjer so številni prebivalci živeli v »jaodongih« – bivališčih, izkopanih v planote – so se tla dobesedno sesedla.
Študija, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Comptes Rendus Geoscience leta 2017, podrobno analizira geološke in zgodovinske dokaze te katastrofe. Potres ni povzročil le takojšnjega zrušenja stavb, temveč je sprožil tudi obsežne zemeljske plazove, odpiranje globokih razpok v tleh in uničujoče požare. Nekateri opisi iz tistega časa navajajo, da so se reke preusmerile, hribi pa so bili zravnani z zemljo. Ocenjujejo, da je bilo prizadeto območje s polmerom več kot 800 kilometrov.
Novi hribi in doline
V mestih, kot sta Huaxian in Weinan, naj bi umrla več kot polovica prebivalcev. Kronike iz tistega obdobja opisujejo grozljive prizore. Recimo: »Na nekaterih mestih se je zemlja nenadoma dvignila in ustvarila nove hribe, ali pa se je ugreznila in ustvarila nove doline. Na drugih mestih so se pojavili potoki vode v trenutku. Hiše in mestna obzidja so se sesula.«
Čeprav so vojne, kot je bila druga svetovna vojna, ali pandemije, kot je bila španska gripa, skupno terjale na desetine milijonov življenj v daljšem časovnem obdobju, pa noben posamičen dogodek v enem dnevu ni dosegel tako grozljivega števila žrtev kot omenjeni potres. Seveda je treba pri tako starih zapisih upoštevati možno stopnjo napake pri ocenjevanju števila umrlih, vendar zgodovinarji in seizmologi večinoma soglašajo, da gre za dogodek z največjim številom smrtnih žrtev v enem dnevu.
