Leži le nekaj kilometrov od obale. Večkrat dnevno tja vozijo manjši trajekti, ki iz ribiškega pristanišča Santa Pola pripeljejo obiskovalce na ogled morskega življenja in otoških uličic. Kljub majhnosti se lahko Tabarka pohvali z bogato naravno in kulturno dediščino.
Zgodba, ki povezuje tri države
Njena zgodba ima korenine izven Španije – v Tuniziji in Italiji. Ime izvira od otoka Tabarka ob tunizijski obali, kjer so v 16. stoletju trgovci iz italijanske Genove dobili koncesijo za nabiranje koral, ki jih je bilo tam obilo.
Ko so v 18. stoletju otok zavzeli Otomani, so številne prebivalce zasužnjili. Nekaterim je uspelo pobegniti v Evropo, španski kralj pa jim je ponudil novo domovanje – na tedaj nenaseljenem otoku ob Alicanteju, ki so ga preimenovali v Novo Tabarko. Po načrtih vojaških inženirjev so zgradili mrežo ravnih ulic in utrjeno obzidje.
Dvakrat več mačk kot prebivalcev
Leta 1986 je otok postal prvi španski morski naravni rezervat. Dve tretjini otoka sta nepozidani in zaščiteni, tretjina pa je namenjena turizmu. Tradicionalne hiše so danes preurejene v prenočišča za obiskovalce, ki bežijo pred množičnim turizmom na celini.
Kljub temu Tabarka ni osamljena – poleti jo dnevno obišče več tisoč turistov, večinoma tujcev. Po besedah Maríe del Mar Valera, otoške gostinke in predsednice združenja gostincev iz Alicanteja, je med obiskovalci 80 do 90 odstotkov tujcev. »Na vrhuncu poletja nas obišče tudi do 10.000 ljudi na dan,« pravi Valera.
Pozimi je zgodba povsem drugačna – otok sameva, trgovine in restavracije zaprejo vrata, ulice pa zavzamejo mačke, ki jih je kar dvakrat več kot prebivalcev. »Pozimi zaradi slabih povezav komaj prideš na celino in nazaj v istem dnevu,« pravi Carmen Martí, predsednica krajevne skupnosti.
Iskanje ravnotežja
Tako kot mnoge sredozemske destinacije se tudi Nova Tabarka trudi najti ravnotežje med ohranjanjem dediščine in množičnim turizmom. »Na Tabarki želimo ohraniti številne zgodovinske zgradbe, predvsem v osrednjem delu,« pravi José Manuel Pérez, vodja tamkajšnjega urada za varovanje kulturne dediščine.
