Včasih je lahko hrana smrtno nevarna. Med njimi so tudi prav nepričakovana živila. Strupenost ribe napihovalke je, denimo, ampak tukaj so še gobe, zeleni fižol, celo muškatni orešček … Namreč, mnoga živila prinašajo pasti in jih je treba uživati previdno.
Svet je v tem pogledu res velik in včasih nenavaden, kar velja tudi za raznolikost prehranjevalnih navad. Medtem ko pri nas slastno popečemo kranjsko klobaso, si Perujci raje spečejo morskega prašička. Škotska specialiteta haggis je medtem nekakšna zbirka ovčjih notranjih organov, na Kitajskem pa so tisočletna jajca prava poslastica. Vse to je lahko nekomu všeč, drugemu ne. Resnično noro pa postane, ko na krožnik pridejo živila, ki so tako strupena, da njihovo uživanje postane smrtno nevarno. Poglejmo si, katera so nekatere med njimi:
1. Riba napihovalka
Meso ribe napihovalke, znane tudi kot fugu, je eno takšnih nevarnih živil. Deli te ribe vsebujejo strup tetrodotoksin, ki je približno 1200-krat bolj smrtonosen od cianovodikove kisline. Strup ene same ribe zadostuje za usmrtitev 30 ljudi. Kljub temu fugu na Japonskem velja za izjemno poslastico. Že napačen rez pri pripravi, lahko pomeni kontaminacijo dragocenega mišičnega mesa. Zato lahko ribo napihovalko pripravljajo samo kuharji s posebno licenco, ki so opravili zahtevno usposabljanje. Čeprav danes gojijo tudi nestrupene ribe napihovalke, še vedno prihaja do smrtnih primerov zaradi zaužitja kontaminiranega mesa divjih rib.
2. Sanakdži (živa hobotnica)
Korejsko jed sanakdži (san-nakji) priporočajo samo posebej previdnim in drznim jedcem. Gre za hobotnico, ki je tako sveže pripravljena, da se deli njenih lovk še premikajo na krožniku in kasneje v ustih. Prav ta živahnost pa predstavlja nevarnost: priseski na lovkah se lahko prisesajo v ustni votlini, žrelu in celo požiralniku. Posledica je lahko zadušitev.
3. Casu martzu (sir z živimi ličinkami)
Dejstvo, da deli hrane živijo naprej v telesu jedca, velja tudi za sardinski casu martzu, ovčji sir s Sardinije. Ta velja za najnevarnejšega med vsemi siri na svetu. Razlog za to so žive ličinke sirne muhe, ki se namerno vnesejo v sir, da pospešijo fermentacijo. Ličinke jedec poje skupaj s sirom in lahko preživijo prehod skozi želodec ter v črevesju povzročijo vnetja in celo predrtje črevesne stene. Sardinci menijo, da ta bitja sir oplemenitijo in so ključen del okusnega doživetja; ob zaužitju morajo biti še žive. Evropska agencija za varnost hrane je medtem prepovedala proizvodnjo tega sira casu marzu in njegovo prodajo razglasila za nezakonito.
4. Aki (ackee)
Sadež aki izvira verjetno iz Zahodne Afrike in je na Jamajki, kljub svoji strupenosti, postal nacionalni sadež. Vsebovana aminokislina, hipoglicin A in B, lahko povzroči resne zdravstvene težave, znane kot »jamajška bruhalna bolezen«, ki vključujejo bruhanje, hipoglikemijo (kar pomeni znižano raven glukoze v krvi), v hudih primerih pa lahko pride celo do kome in smrti. Zato se sadeža ne sme uživati celega; užiten je le mesnat osemenjak (arilus), ko je sadež popolnoma zrel in se sam odpre. Nezrel ali prezrel sadež je strupen.
5. Zeleni fižol
Marsikdo ne ve, da surovega zelenega fižola ne smemo uživati. Tako zeleni fižol kot tudi rdeči fižol vsebujeta fitohemaglutinin, vrsto lektina. Ta snov je lahko v večjih količinah strupena in celo smrtno nevarna. Simptomi zastrupitve vključujejo slabost, bruhanje in drisko. Ocenjujejo, da bi lahko že zaužitje več kot šestih surovih fižolovih zrn resno zastrupilo otroke. Kuhan fižol pa je popolnoma varen in užiten, saj se med kuhanjem pri visokih temperaturah lektin fazeolin uniči.
6. Afriška volovska žaba
Medtem ko v Franciji veljajo žabji kraki za poslastico, v nekaterih delih Afrike, zlasti v Namibiji, gurmane navdušuje meso afriške volovske žabe oziroma afriške velike žabe (Pyxicephalus adspersus). Tam ta žaba kljub nevarnosti zastrupitve velja za specialiteto. Strup se nahaja v koži in notranjih organih. Še posebej nevarne so mlade žabe, ki še niso začele parjenja, saj vsebujejo večje koncentracije strupa. Zaužitje neustrezno pripravljenega mesa lahko privede do odpovedi ledvic.
7. Grenki mandlji
Običajni sladki mandlji veljajo za zdrave, saj vsebujejo veliko kalcija, železa in vlaknin. Grenki mandlji pa so za človeka strupeni. Vsebujejo amigdalin, ki se med prebavo razgradi v cianovodikovo kislino. Slednja je sicer občutljiva na toploto, zato pri termično obdelanih jedeh z grenkimi mandlji (v nekaterih pecivih) obstaja le majhna nevarnost, vendar pa ima lahko uživanje surovih grenkih mandljev resne posledice. Že pet do deset surovih grenkih mandljev lahko pri otrocih povzroči smrtno zastrupitev. Pri odraslih je meja višja in hude zastrupitve so redkejše, a se vseeno lahko pojavijo.
8. Gobe
Lisičke, jurčki, golobice – gozdne gobe so lahko prava kulinarična poslastica. Vendar pa mora biti vsak, kdor se sam odpravi na nabiranje gob, izjemno previden. Izogibati se je treba ne le splošno znanim strupenim mušnicam. V Sloveniji in drugod po Evropi raste približno 120 vrst strupenih gob, nekatere izmed njih pa so lahko na videz zelo podobne užitnim vrstam. Zaužitje strupenih gob lahko privede do hudih zdravstvenih težav, kot so odpoved jeter in ledvic, ter se v nekaterih primerih konča s smrtjo. Med najnevarnejše spadajo: zelena mušnica (Amanita phalloides), poljska koprenka (Cortinarius orellanus), panterjeva mušnica (Amanita pantherina) in obrobljena kučmica (Galerina marginata).
9. Hákarl (fermentiran morski pes)
Hákarl je tradicionalna islandska specialiteta, ki je zagotovo ne boste našli v samopostrežni trgovini. Gre za fermentirano meso grenlandskega morskega psa ali druge vrste morskega psa. Sveže meso te ribe je strupeno in neužitno, saj grenlandski morski pes nima sečil, zato se sečna kislina in trimetilamin oksid izločata neposredno v tkiva, kar vodi do visoke koncentracije teh snovi v mesu. S postopkom večmesečne fermentacije (zakopavanjem v pesek in gramoz ter kasnejšim sušenjem) se te strupene snovi postopoma razgradijo in izločijo. Če bi morskega psa pojedli svežega, bi lahko prišlo do hudih zastrupitev, ki bi vključevale bruhanje krvi.
10. Bezgove jagode
Bezgove jagode so lepe na pogled in iz njih lahko pripravimo okusen sirup ali marmelado. Vendar pa surovih jagod ne smemo jesti. Prav tako so strupeni listi, veje in semena bezga, saj vsebujejo cianogene glikozide (na primer sambunigrin). Nekuhan bezeg lahko povzroči slabost, bruhanje in drisko. V skrajnih primerih, pri zaužitju večjih količin surovih delov rastline, lahko pride celo do resnejših zapletov, vključno s srčnim zastojem. S kuhanjem se strupene snovi uničijo.
11. Manioka
Manioka, znana tudi kot kasava ali yuca, je škrobnata korenska gomoljika, ki jo zaradi njene vloge v prehrani v mnogih tropskih predelih imenujejo tudi tropski krompir. Iz nje pridobljen škrob je poznan kot tapioka. Vendar pa je surova manioka, zlasti grenke sorte, strupena. Podobno kot grenki mandlji tudi korenina manioke vsebuje cianogene glikozide (linamarin), ki med predelavo ali prebavo sproščajo cianovodikovo kislino. Zaužitje več kot 70 gramov neustrezno pripravljene surove manioke je lahko smrtno. S pravilno pripravo, ki vključuje lupljenje, namakanje in temeljito kuhanje, pečenje ali cvrtje, postane manioka varna in neškodljiva.
12. Muškatni orešček
Muškatni orešček je priljubljena začimba, ki jo uporabljamo v številnih jedeh, vendar jo je treba uživati zmerno in v majhnih količinah. Muškatni orešček namreč vsebuje psihoaktivne snovi, kot sta miristicin in elemicin, ter safrol. Miristicin lahko v večjih odmerkih povzroči halucinacije, tesnobo, strah in občutek odtujenosti. Prevelik odmerek muškatnega oreščka (običajno več kot en cel orešček) lahko povzroči slabost, bruhanje, glavobol, bolečine v želodcu, pospešen srčni utrip in omotico. Ker se muškatni orešček običajno uporablja mlet in v majhnih količinah, je predoziranje pri običajni kulinarični rabi težko. Kljub temu pa celih oreščkov nikakor ne smemo uživati in jih je treba hraniti izven dosega otrok.
