Vse se je začelo s kipom Male morske deklice, ki ga je navdihnila pripovedka Hansa Christiana Andersena in velja za enega izmed zaščitnih znakov pristanišča danske prestolnice København. Ker so se turisti pogosto pritoževali, da je bronasti kip na skali v morju premajhen, so leta 2006 na bližnji pomol Langelinie postavili 4 krat 6 metrov velik kip Velike morske deklice.
Kip so leta 2018 preselili v morsko trdnjavo Dragør. Letos pa je danska agencija za palače in kulturo celo sklenila, da kip povsem odstrani. Razlog? Velika morska deklica naj bi bila preveč »velika« in se že vse od postavitve sooča z očitki, da je kip vulgaren, celo pornografski.
Da je kip grd in pornografski, je ob izbruhu nove polemike zapisal likovni kritik danskega časopisa Politiken Mathias Kryger. Duhovnica in novinarka Sorine Gotfredsen pa je v časopisu Berlingske zapisala: »Postavitev kipa, ki predstavlja mokre sanje moškega o tem, kako naj bi bila videti ženska, verjetno pri mnogih ženskah ne bo pripomogla k sprejemanju lastnega telesa.« Dodala je še: »Resnično je spodbudno, da mnogi menijo, da je kip vulgaren, nepoetičen in nezaželen, saj se v javnem prostoru utapljamo v preveč vsiljivih telesih.«
Ali obstajajo »pravilne« in »napačne« ženske?
Avtor 14-tonske skulpture, Peter Bech, je nad reakcijami začuden in trdi, da so kamnite prsi skulpture preprosto »proporcionalne velikosti« glede na njeno velikost, kar je dokaj »arbitrarna« ocena. Njegovo delo so mnogi tudi sicer vzeli v bran.
Ena od urednic časopisa Berlingske, Aminata Corr Thrane, trdi, da jo razprava o velikosti prsi Velike morske deklice spominja na sramotenje estetskih teles. »Ali morajo imeti gole ženske prsi specifično akademsko obliko in velikost, da se lahko pojavijo v javnosti?« je zapisala. Opozorila je, da je Velika morska deklica celo nekoliko manj gola od Male morske deklice. »Po drugi strani pa ima večje prsi in verjetno je ravno v tem problem.« Dodala je še: »Morda kipa – Velika in Mala morska deklica – predstavljata dve strani ženske in večni boj v zvezi s tem, kaj je prava ženska. In morda celo, kaj je 'napačna' ženska.«
V Ljubljani ogorčeni nad Prešernovim spomenikom
Podobno polemiko v zvezi z golimi prsmi smo imeli tudi pri nas. Leta 1905 so v Ljubljani, na prenovljenem trgu pred frančiškansko cerkvijo, postavili kip Franceta Prešerna. Ljubljanska duhovščina in konservativno meščanstvo sta bila zgrožena nad tem, da se je nad slovenskim pesnikom, ki sicer tudi sam ni slovel po pretirano čistunskem življenjskem slogu, stegovala goloprsa muza.
Izročilo pravi, da so jo želeli odstraniti, nato pa naj bi njeno oprsje celo prekrivali z ogrinjali. Na koncu je bila sprejeta kompromisna rešitev: spomeniku ob bok so posadili breze, ki so s svojim vejevjem ustvarjale zaveso. Tako je bil odpravljen pogled na gole prsi s cerkve, kip pa je ostal.
