Lani se je projekt Raba Mura tour, ki je združil do pred kratkim dokaj neznani vodni, konjeniški, pohodni in kulturni turizem, znašel med najboljšimi 20 evropskimi projekti, ki so bili financirani iz programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska v obdobju 2014–2020. V projektu so sodelovali Projektna razvojna agencija in komunikacija (PRAK), v sklopu katere deluje Televizija AS, Zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb Kocljevina, Občina Šalovci, Turistično društvo Monošter ter samoupravni naselji Csörötnek in Andovci v Porabju na Madžarskem. Skupna vrednost projekta je po podatkih ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) znašala slabih 794.000 evrov, pri čemer je bilo sredstev Evropske unije (EU) slabih 675.000 evrov, preostalo so primaknili država in projektni partnerji, ki so prispevali dobrih 60.000 evrov lastnega denarja.
Poleg vzpostavljene čezmejne mreže lokalnih turističnih ponudnikov, kar okoli 40 jih je, med poglavitne dosežke projekta, ki se je zaključil pred petimi leti, štejejo novi turistični produkt Mura Raba tour, ki je temeljil na štirih različnih tematskih programih. Vodni program ponuja številna doživetja na rekah Mura in Raba z rafti ali kanuji, konjeniško jahanje in vožnje s konjsko vprego ob nekdanji železni zavesi. Pohodni vključuje prikaz življenja obmejnih varuhov in pohod po graničarski poti, kulturni pa odstira skrivnostno zgodovino upornih krucev, obnovljeno stavbo nekdanje karavle v Čepincih s stalno muzejsko zbirko o življenju obmejnih varuhov in obnovljeni kamp Akácfa v kraju Csörötnek v Porabju, kjer lahko obiskovalci tudi prenočijo. Prebivalci med rekama Mura in Raba danes zahvaljujoč temu projektu dokazujejo, da so odlični gostitelji, rokodelci, pridelovalci in ponudniki vrhunske kulinarike ter vinske kapljice.
Od prekmurske gibanice do langaša
Prekmurje je že pregovorno del Slovenije, ki slovi po gostoljubnih in prijaznih domačinih ter izvrstni kulinariki. Mnogi ga opisujejo kot ravnico, obdano z vinorodnimi griči. A vsak se mora sam prepričati, kaj od naštetega drži. Najbolj znana vstopna točka doživetij je gotovo Expano ob Soboškem jezeru, zato mu ne pravijo zaman vrata v Pomurje. Nekdanji paviljon, ki je predstavljal Slovenijo na razstavi Expo v Milanu, stoji ob nekdanji soboški kamenšnici, ki je z urejeno okoliško zelenico postala priljubljena točka za kolesarje, pohodnike, plavalce ter je edinstveni prostor za počitek in sprostitev. Ob jezeru poteka veliko raznovrstnih dogodkov, od športnih do razvedrilnih in kulturnih. Od pred kratkim prenovljeno središče Murske Sobote daje na promenadi prednost pešcem in kolesarjem, prenovili so tudi spomenik osvoboditeljem. Sicer pa grad in park na eni strani in protestantska cerkev na drugi povezuje novi plato, imenovan Drevored Martina Luthra.
Omeniti velja tudi stolp Vinarium v Lendavi, ki se vzpenja nad vinorodnimi lendavskimi griči, poleg gradu, ki je bil v lasti rodbine Esterhazy in ponuja lep razgled v vse tri sosednje države Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško. Vreden obiska je tudi Doživljajski park Vulkanija, ki prikazuje vulkan, aktiven pred milijoni let, skozi doživetja pa obiskovalce popeljeta krtek Oli in čarovnica Eza, ki si želi dragocenih kristalov olivina, ki jih je vulkan izbruhnil na površje. Obiskovalka Tjaša je obisk Vulkanije opisala kot poučno interaktivno izkušnjo z VR-očali, 4D-kinom in vožnjo z dvigalom proti središču vulkana. Ob obisku Pomurja ne moremo izpustiti obiska Moravskih Toplic, le nekaj korakov stran pa nas v nedrje že vabi Panonska vas v Tešanovcih, ki je nastala po tradicionalnem, okolju prijaznem prekmurskem izročilu. Hišice so iz opeke, strehe krite s trstiko, lesena notranjost pa pričara pristno prekmursko izkušnjo. V Panonski vasi znajo razvajati tudi brbončice. Mnogi se ne morejo upreti prekmurski gibanici, najbolj znani večplastni sladici Prekmurja iz krhkega testa, skute, maka, orehov, jabolk, rozin in cimeta. Slovijo tudi po odličnem bučnem olju, bograču, dödölah in langašu, posebnem kruhu, ki so ga nekdaj pripravljali iz ostankov testa, ki je ostalo v skledi, v kateri so ga mesili.
Projekt Mura Raba tour jih je znova povezal
A vrnimo se k projektu Mura raba Tour, s katerim so želeli prebivalci na skrajnem vzhodu države tudi drugim obiskovalcem približati našo pokrajino ob Muri in tudi slovensko Porabje, pokrajino na Madžarskem, v kateri živijo Slovenci in je dobila ime po reki Rabi. A tamkajšnji prebivalci so bili zaradi podpisa pogodbe med Madžarsko in zmagovalnimi državami antante po koncu prve svetovne vojne, ki je razdelil nekoč enovito pokrajino, prikrajšani za brezskrbno življenje. Okoli šest tisoč porabskih Slovencev ni imelo stika z madžarskim zaledjem, do Pomurcev pa zaradi meje tudi niso mogli. Na zahodu pa jih je stisnila meja z Avstrijo.
Ujetniki trianonske pogodbe so tako ostali sami in so v devetih vaseh (Slovenska ves, Sakalovci, Dolnji Senik, Gornji Senik, Števanovci, Otkovci, Andovci, Verica in Ritkarovci) živeli dokaj izolirano. Njihovo gospodarsko in upravno središče je Monošter, kjer danes živijo večinoma Madžari. Prebivalci Porabja in Prekmurja vse do leta 1990 zaradi politike niso imeli nobenih možnosti, da bi med seboj stkali tesnejše vezi, zato je bil projekt Mura Raba tour toliko bolj dragocen, saj so se prebivalci na obeh straneh meje končno bolj spoznali, povezali in odprli vrata še drugim obiskovalcem.
Temu pritrjujejo tudi na Občini Šalovci oziroma v tamkajšnjem Zavodu za turizem, šport in kulturo (ZTŠK). »Čezmejni projekt Mura Raba tour je naši občini prinesel številne pozitivne učinke. Opazno se je povečal obisk iz drugih krajev, predvsem organiziranih skupin in turistov, ki želijo aktivno preživeti prosti čas v naravi. Poleg turistične prepoznavnosti je projekt močno prispeval k večji ozaveščenosti lokalnega prebivalstva o vrednosti naše naravne in kulturne dediščine. S tem se je okrepilo spoštovanje lokalnih vsebin oziroma ponos na domače okolje, kar je ključnega pomena za trajnostni razvoj turizma v naši občini,« nam je povedal Tomaž Koltai iz ZTŠK Šalovci. Dodal je, da so v občini še posebej ponosni na Graničarski muzej, ki je delno nastal prav s pomočjo sredstev iz čezmejnega projekta Mura Raba tour. V njem so muzejska zbirka z naslovom Varuhi meje in številne fotografije, dokumenti ter drugi eksponati iz obdobja med letoma 1918 in 1991, ko je Slovenija vstopala v EU, ki še vedno burijo fantazijo. Lično urejena zgradba na izjemni lokaciji ob tem ponuja prelep razgled na zeleno Pomurje. »Madžarska je tik za gozdom na drugi strani. Stalne kontrolne točke na meji pa ni,« je razložil Matjaž Ulaga, Zasavec, ki je te kraje in muzej obiskal nedavno.
»Graničarski muzej ni le dragocena dediščina graničarjev, temveč tudi simbol povezovanja preteklosti z današnjim časom. Z njegovo vzpostavitvijo smo ohranili pomemben del zgodovine, hkrati pa ustvarili privlačno točko za obiskovalce. Še posebej ponosni pa smo na naš turistični nastanitveni center Peterloug, ki smo ga uredili v nekdanji šoli v Markovcih in je izhodišče za aktivno raziskovanje turističnih točk naše občine, krajinskega parka Goričko, Porabja in širšega obmejnega območja,« je dejal Tomaž Koltai.
V Veržeju se obiskovalci radi podajo tudi po poti krucev, nekdanjih ogrskih kmečkih upornikov, ki so po habsburški monarhiji med 16. in 18. stoletjem ropali, morili in požigali. »Trenutno ima v naši občini na področju ekoloških živil vodilno vlogo eko socialna kmetija Korenika, poleg nje pa deluje tudi več manjših ponudnikov, ki ponujajo kakovostna ekološka živila. Večinoma so to zelenjava, meso, zlasti pa bučno in konopljino olje. Vsi skupaj prispevajo k razvoju trajnostnega kmetijstva in pridelujejo lokalno hrano tako za prebivalce kot obiskovalce,« je prepričan Tomaž Koltai. Na drugi strani meje, v Števanovcih, je vredna ogleda muzejska zbirka o tako imenovali železni zavesi, kot je simbolično opisal razdelitev Evrope na Zahod in Vzhod Winston Churchill takoj po vojni. Na jugoslovansko-madžarski meji pa je ta izraz dobil konkretno fizično obliko. Nekdanja madžarska karavla pripoveduje zgodbo o meji, ki so jo varovali žičnate ograje, minsko polje in preoran mejni pas, pa tudi vsakodnevno življenje mejnih stražarjev.
Bučni pralineji in sladoled
Pot od Števanovca proti središču Porabja predstavlja mesto Monošter, kjer so bili porabski Slovenci do osamosvojitve skoraj pozabljena manjšina. Danes pa sta tam Slovenski kulturno-informacijski center Lipa in tudi hotel Lipa, v katerem je mogoče dobiti številne kulinarične posebnosti Porabja. Številne privabi predvsem rafting po reki Rabi od Monoštra do Črejtnika ali po naši Muri. Obiskovalce pritegnejo delavnice oblikovanja lončarskih izdelkov iz gline, številni pa v Tešanovcih v občini Moravske Toplice radi zavijejo v čokoladnico Passero oziroma na posestvo Passero.
»Projekt Raba Mura tour in nasploh povezovanje v naši regiji sta dobrodošla, saj imamo na ta račun tudi mi vedno več gostov. In smo jih zelo veseli. Nemško govorečih gostov iz Avstrije smo sicer vajeni od prej, zadnja leta pa opažamo večji obisk madžarskih in še zlasti čeških turistov,« nam je razložil Tomaž Sotošek iz čokoladnice Passero, ki slovi po raznovrstnih čokoladnih izdelkih. Pred leti priljubljeno ruby (roza) čokolado je zdaj zamenjalo povpraševanje po dubajski. A slednje na Goričkem ne boste našli. »Imamo pa čokolado, ki smo ji dodali bučno olje, bučna semena in pistacijo, na tak način smo se približali trenutnemu trendu,« pove Sotošek.
Na posestvu Passero imajo še kavarno, v kateri vsako jutro spečejo več vrst pit, tudi prekmursko gibanico. »Novost je, da po principu italijanskega gelata, se pravi mleka in smetane, pripravljamo domači sladoled, ki se bo prilegel v prihajajočih vročih dneh. Poleg jagod, čokolade in lešnikov mu dodamo tudi bučno olje, tako da dobi sladoled nekoliko zelenkast odtenek,« razkriva Sotošek.
Pripravili 260 dvojezičnih oddaj
Vodilni partner v projektu Raba Mura tour je bila družba PRAK (Projektna razvojna agencija in komunikacija), v sklopu katere deluje tudi Televizija AS. Osnovni cilji projekta so bili okrepitev kulturne identitete porabskih Slovencev, izboljšanje dostopa do IKT-tehnologije (internet), dvigniti raven medkulturne izmenjave med Pomurjem in Porabjem, mlade spodbuditi za čezmejno spoznavanje in delo v medijih ter izboljšati čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko ter druge čezmejne regije. »V času projekta smo pripravili 260 dvojezičnih oddaj s poudarkom na kulturnem čezmejnem sodelovanju, v katerih smo predstavljali utrip življenja na obmejnem območju med Slovenijo in Madžarsko, vas Verica v Porabju je dobila optično omrežje, na katero smo priklopili 40 gospodinjstev, mladi iz Pomurja in Porabja pa so v sklopu šestih medijskih taborov spoznali delo na televiziji. Postavili smo tudi 22 infotočk, na katerih je omogočen brezplačen dostop do interneta, od tega jih je 15 na Goriškem in sedem v Porabju,« nam je projekt predstavil direktor Televizije AS Simon Balažic. Med drugim so s projektom zagotovili večjo možnost sodelovanja slovenske manjšine v javnosti, predvsem prek televizijskega medija.
