Skoraj tri desetletja so molčali. Ukaz, naj pozabijo, kar so videli na dnu oceana, je bil jasen in neizprosen. Toda spomini na srečanje z neznanima ploviloma blizu obale Nove Škotske so ostali – boleči in nepojasnjeni. Zdaj pričevanja nekdanjih vojakov kanadske mornarice mečejo novo luč na enega najbolj zagonetnih incidentov v zgodovini nepojasnjenih pojavov.
Dolgo preden so neznani leteči predmeti postali predmet kongresnih zaslišanj v Washingtonu, se je v mrzlih vodah severnega Atlantika odvila drama, ki jo je desetletja prekrivala tančica vojaške tajnosti. Dokumenti in kasnejša pričevanja razkrivajo, da so kanadske oborožene sile sprožile eno najvišjih stopenj pripravljenosti zaradi podvodnega srečanja, ki še danes buri duhove.
Anomalija na morskem dnu
Zgodba, ki jo je po letih vztrajnega dela razkril neodvisni raziskovalec Chris Styles, se ne začne z ognjenimi kroglami na nebu, temveč z izpovedmi potapljačev, ki so bili prisiljeni v molk. Styles je v devetdesetih letih uspel izslediti tri člane elitne potapljaške enote, ki so sodelovali v tajni operaciji blizu Shelburna, strateško pomembnega oporišča v Novi Škotski.
Po njihovih besedah, ki jih je Styles zbral v čustveno nabitih intervjujih, so bili poslani raziskati anomalijo na morskem dnu. Tam naj bi naleteli na prizor, ki ga niso mogli razumeti. Na globini sta ležala dva neznana objekta. Eden od njiju je bil videti poškodovan ali neaktiven, medtem ko je drugi krožil okoli njega, kot bi mu poskušal pomagati.
»Nekateri od teh mož so med pripovedovanjem jokali,« je v enem od intervjujev, ki ga je povzel časnik Popular Mechanics, dejal Styles. »Spomini so bili tako živi in travmatični, da so me prosili, naj zamenjam temo.«
Poveljstvo je potapljačem ukazalo, naj se nemudoma vrnejo na površje. Sledil je ukaz, ki jim je zaznamoval življenja: »Pozabite, kar ste videli.« Operacija je bila prekinjena, območje zaprto, poročila pa arhivirana pod najvišjo stopnjo tajnosti. Po besedah prič naj bi bila stopnja vojaške pripravljenosti v samo 90 minutah dvignjena na DEFCON 1, kar v času miru predstavlja skrajno stanje in neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Ta podatek, čeprav ga je težko uradno potrditi, kaže na izjemno resnost, s katero so oblasti obravnavale incident.
Styles je sprva verjel, da je skrivnostna operacija pri Shelburnu neposredno povezana z dogodkom, ki se je zgodil sedem let kasneje in je Kanado za vedno postavil na zemljevid svetovne »ufologije«. Gre za incident v Shag Harbourju.
Objekt na vodi
Bilo je 4. oktobra 1967 zvečer. V tej majhni ribiški vasici na skrajnem jugu Nove Škotske je bilo sprva vse mirno. Nato pa je skupina najstnikov na nebu opazila serijo utripajočih oranžnih luči, ki so v tišini drsele proti gladini oceana. Prepričani, da so priča strmoglavljenju letala, so poklicali Kanadsko kraljevo konjeniško policijo.
Policist Ron Pound, prvi na kraju dogodka, je kasneje pričal, da je na vodi, nekaj sto metrov od obale, videl objekt, dolg približno dvajset metrov, iz katerega je sijala rumenkasta svetloba. Kmalu zatem se je objekt potopil. Reševalne ekipe, ki so prispele na kraj, niso našle ne razbitin ne preživelih – samo gosto, rumeno peno, ki je lebdela na temni vodi in se je hitro razpršila. Nočna iskalna akcija je bila ob treh zjutraj brez uradne pojasnitve prekinjena.
Naslednji dan je območje prevzela kanadska mornarica. Potapljači so več dni preiskovali morsko dno, toda o svojih odkritjih niso obvestili javnosti. Kljub temu je Center za usklajevanje reševanja v Halifaxu v uradnem poročilu za Ottawo zapisal, da je prišlo do trka z neznanim predmetom. S tem se je rodila legenda.
Chris Styles je bil dolgo prepričan, da je objekt iz Shag Harbourja po strmoglavljenju prepotoval skoraj 40 kilometrov pod vodo do Shelburna, kjer se je srečal z drugim plovilom, kar naj bi sprožilo tajno vojaško operacijo. Vendar je kasnejši pregled arhivov razkril presenetljivo neskladje: misija potapljačev v Shelburnu se je zgodila že leta 1960, sedem let pred incidentom v Shag Harbourju.
Ločena incidenta
Ta kronološka ločitev sicer ovrže teorijo o povezanosti obeh dogodkov, vendar hkrati krepi njuno skrivnostnost. Ne gre za en sam bizaren dogodek, temveč za najmanj dva ločena incidenta, v katerih so se kanadske oblasti soočile z neidentificiranimi podvodnimi objekti.
Za Stylesa je ključna verodostojnost pričevanj. »Ne glede na datume,« je poudaril, »imamo dosledne pripovedi vojaškega osebja, ki so bili neposredne priče. Njihova čustva in travma so resnični«.
Danes je Shag Harbour romarski kraj za navdušence nad nepojasnjenimi pojavi. Majhen lokalni muzej hrani spomin na tisto oktobrsko noč, obiskovalci z vsega sveta pa zrejo v zaliv in se sprašujejo, kaj se skriva v globinah.
Uradna pojasnila so skopa, molk pa zgovoren. Skrivnost ostaja potopljena nekje med delci spominov in zamolčanimi poročili v arhivih – tihi opomin, da meje našega razumevanja niso zarisane samo med zvezdami, temveč tudi v globinah naših oceanov.
