Od kraljevih dvorov do prve dame New Yorka moda deluje kot strateški jezik žensk. Prejšnji mesec so bile vse oči uprte v Ramo Duwaji, ko je prvič stopila v javnost kot prva dama New Yorka. Brez dramatičnih silhuet ali monumentalnih plaščev – le preprost, izvezen top in krilo. In s tem je povedala vse, ne da kar koli rekla. Sirsko-ameriška umetnica, ki je od februarja letos poročena z Zohranom Mamdanijem, novoizvoljenim županom New Yorka, je izbrala črn top iz lasersko obdelanega džinsa palestinsko-jordanskega oblikovalca Zeida Hijažija. Njena izbira je presegla estetiko. Bila je opomnik, da ne smemo prenehati govoriti o Palestini, ter poklon ustvarjalnosti, ki še vedno vznika v Palestini.
Simbolno in minimalistično ustvarjanje
»Top je nastal iz krila, okrašenega z arhitekturnim načrtom več stoletij stare mošeje. Kolekcija je raziskovala različne arhetipe arabskih žensk, ki so vdirale v evropske televizijske frekvence in oddajale miroljubna sporočila o Bližnjem vzhodu,« je kolekcijo pojasnil Hijaži. Kot je še povedal, vidi tatreez, tradicionalno palestinsko vezenje, kot nekakšno kodo, s katero so protagonisti komunicirali – ista koda je vtkana v oblačilo, ki ga je nosila Duwaji. Zanj je vsako ustvarjanje, bodisi simbolno ali minimalistično, že samo po sebi politično dejanje. Čeprav je sporočilo izrazito aktualno, je oblačilo kot politični jezik staro toliko kot civilizacija sama. Pa naj gre za Kamalo Harris v supergah converse, libanonsko prvo damo Nehmat Aoun v kavbojkah na naslovnici revije, jordansko princeso Radžvo Al Husein v obleki Honayde Serafi ali Melanio Trump v razvpitem suknjiču z napisom »I Really Don't Care, Do U?«.
Od Marije Antoanete do princese Diane
Že v 16. stoletju so bila na evropskih dvorih oblačila izraz moči. Kraljica Elizabeta I. je s strogimi zakoni določala, kdo sme nositi določene materiale, s čimer je določila hierarhijo. Z nošenjem oblačil svoje sestre Marije I. je poudarila kontinuiteto dinastije Tudor, hkrati pa s premišljenimi slogovnimi izbirami legitimirala tudi svojo odločitev, da se ne poroči. Podobno je Marija Antoaneta razumela politično težo oblačilnega videza. Njene razkošne svilene obleke so simbolizirale moč francoske krone, medtem ko je bolj sproščena chemise à la reine sprožala ogorčenje zaradi domnevne neprimernosti.
V sodobnem času se simbolika nadaljuje. Sproščen videz princese Diane je postal jezik neodvisnosti, Catherine, valižanska princesa, pa s ponavljanjem kombinacij oblačil utrjuje trajnost kot kraljevo vrednoto. Michelle Obama je s preprostimi, dostopnimi kosi in podporo mladim oblikovalcem preoblikovala pričakovanja glede prve dame ter pokazala, da je pristnost lahko oblika vpliva.
Moda je strukturiran vizualni jezik, s katerim posameznice izražajo stališča, vrednote in kulturo. Danes, v dobi družbenih omrežij, se ta sporočila širijo hitreje kot kadar koli. Ob odprtju Velikega egiptovskega muzeja je prva dama Entisar El Sisi v obleki z zlatimi hieroglifi poudarila moč egiptovske dediščine in vlogo žensk pri oblikovanju prihodnosti. Ali kot je bilo ob tej priložnosti omenjeno – oblačila žensk na položajih moči nikoli niso bila zgolj moda. So odraz tega, v kaj verjamejo, in sveta, ki ga želijo soustvarjati.
