Odpravo, ki pojasnjuje to izjemno odkritje, je vodil francoski arheolog Guillaume Charloux z mednarodno ekipo strokovnjakov., študijo o tem mestu bronaste dobe, imenovanem al-Natah, pa so objavili v znanstveni reviji Plos One.
Charloux, ki vodi ambiciozen projekt Khaybar Longue Durée, poudarja, da je to prvi primer v severozahodni Arabiji, ko je mogoče značilnosti naselbine iz tretjega ali drugega tisočletja pred našim štetjem raziskati na tako obsežnem območju. Čeprav so že v začetku leta 2024 odkrili impresivno obzidje, dolgo kar 14,5 kilometra, so zadnje raziskave potrdile, da te utrdbe niso bile izolirane, temveč so bile načrtno zgrajene okoli naselbine.
Z arheološkimi preiskavami so gradnjo al-Nataha postavili v obdobje med letoma 2400 in 2000 pr. n. št. Kraj je bil naseljen dlje časa, vsaj do leta 1300 pr. n. št., nato pa so ga prebivalci iz neznanega razloga zapustili, kar zgodbi dodaja skrivnostni pridih.
Kompleksnost mesta se ne konča pri mogočnem obzidju, saj študija razkriva, da je bilo funkcionalno razdeljeno na stanovanjsko območje, verjetno upravno središče oziroma center odločanja ter nekropolo.
Hiše v mestu so bile zgrajene po standardiziranem načrtu in združene v bloke, ki so jih povezovale premišljeno speljane ozke ulice. Takšna struktura riše podobo prave metropole bronaste dobe s presenetljivo naprednim urbanističnim načrtovanjem za tisti čas. Odkritje al-Nataha tako ne bogati le našega poznavanja preteklosti Arabije, temveč odpira povsem nova vprašanja o kulturnih interakcijah in družbenih procesih, ki so oblikovali te civilizacije pred štirimi tisočletji.
