Avgust je čas dopustov, izletov, potovanj, vročine, včasih pa tudi hudih neurij. Katastrofalne poplave in plazovi so v začetku avgusta 2023 povzročili visoko gmotno škodo, tudi s smrtnimi žrtvami. In ljudje iz prizadetih krajev so se bili prisiljeni predčasno vrniti z brezskrbnih počitnic.
Leta 1947, kmalu po koncu druge svetovne vojne, je jugoslovanska vlada za zaposlene uvedla dopust, plačanemu dopustu je leta 1965 sledil regres. Tako kot danes je tudi pred desetletji morje najbolj privabljalo množice turistov. V prvem povojnem obdobju 1946–1954 sta bili za Slovenijo značilni dve vrsti turizma: sindikalni turizem in izletništvo. Posebna skrb je bila namenjena letovanju otrok. Slovenci so v manjšem številu proti koncu štiridesetih in v začetku petdesetih let začeli turistično odkrivati Istro in Kvarner, pa tudi južnejše dalmatinske otoke, lepo pa so bile obiskane planinske koče.
V obdobju 1954–1962 so v razvoju turizma nastopili novi časi. Poleg prevladujočega sindikalnega turizma za domače goste je v turističnih krajih zaživel tudi hotelski turizem, namenjen predvsem tujcem, ki so v glavnem dopustovali v hotelih, domači gostje pa pri zasebnikih, v kampih, sindikalnih, otroških in mladinskih počitniških domovih.
Najbolj obremenjen mesec je bil avgust. Tako kot dandanes se je tudi pred desetletji začela gneča na cestah proti turističnim krajem, kjer so vozila, kot so bili fički, spački, katrce, motorji, avtobusi, tovornjaki, stala v dolgih kolonah. Gneča se je nadaljevala na plažah, v kavarnah, restavracijah … Sledilo je uživanje v morskih radostih, večernih plesih, raznih kulturnih in drugih dogodkih. Ne samo počitnic in oddiha, v začetku avgusta 1962 so se jugoslovanski državljani razveselili zakona, ki jim je omogočal zakonit nakup deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili.
Na podeželju pa je bil nekoč avgust tudi mesec kmečkih opravil, kot sta bila ročno obiranje hmelja in velika žetev s srpom. Od tod izvirno slovensko ime za avgust – veliki srpan. V osmem mesecu v Sloveniji dozori in dozoreva največ zelenjave in sadja. Konec tega meseca ponekod vinogradniki začenjajo trgatev grozdja, na vrhuncu pa sta tudi dozorevanje in obiranje hmelja. Od tod star ljudski rek: »Ko se hmelj obesi, se poletje prevesi.« V tem času so namreč hmeljarska polja množično zasedli obiralci iz različnih krajev od blizu in daleč, ki so ročno obirali zeleno zlato, kot so poimenovali hmelj, simbol Spodnje Savinjske doline. Predvsem ženske, mladostniki in tudi otroci so pridno polnili košare s storžki, ki so veljale za merilo opravljenega dela in seveda izplačilo.
Prvi petek v avgustu zaznamujemo svetovni dan piva, najbolj priljubljene in razširjene nizkoalkoholne pijače na svetu. Slovensko središče hmeljarstva Žalec je leta 2016 dobilo tudi prvo fontano piva na svetu, ki je srce druženja za domačine in obiskovalce. Pravi magnet za kupce, turiste in tiste, ki se redno dobivajo s prijatelji, pa je tudi osrednja ljubljanska tržnica. Ob koncu počitnic pa je bila vedno gneča tudi v knjigarnah, saj so se učenci pripravljali na začetek novega šolskega leta. Ko se avgust bliža koncu, čutimo, kako se nam počasi izmika tudi poletje in na vrata trka jesen.
