Špela Vatovec iz pivnice Kozlovna je predsednica Kulturnega in turističnega društva Poštna ulica, v okviru katerega je ta ulica postala ena največjih znamenitosti mesta in sinonim za družabno življenje v Mariboru.
Takšnih ulic za pešce, na katerih je precej raznolike gastronomske ponudbe, je sicer v Sloveniji kar nekaj. Je pa Poštna ulica edina v Sloveniji, v kateri so lokali ob koncih tedna odprti do dveh ponoči. Kako se je pravzaprav vse začelo, da ste v eno samo ulico zvabili vse Mariborčane, ki se želijo zabavati in ne hodijo spat skupaj pticami, ki jih, kot večkrat slišimo, nepopisno motita svetloba in poznovečerni mestni utrip?
Leta 2012, ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture, je bilo v okviru takratnega kulturnega programa po mestu postavljenih pet odrov, na katerih so se dogajali različne prireditve in koncerti. Eden izmed njih je bil postavljen tudi v Poštni ulici. Ker so bili koncerti in drugi dogodki izredno dobro obiskani, so se takrat lastniki nekaj lokalov odločili, da bodo program nadaljevali tudi po izteku naziva EPK. Leta 2013 se je ustanovilo društvo, naredil se je osnutek programa in vsak izmed lokalov je vložil nekaj svojega denarja in prostega časa.
Na začetku se je društvo imenovalo Društvo za revitalizacijo mestnega jedra Poštna ulica, danes pa se imenuje Kulturno in turistično društvo Poštna ulica. Zakaj ste spremenili ime?
Ker je življenje v času korone povsem zamrlo, ni imelo smisla, da bi društvo delovalo, kasneje pa smo ustanovili društvo z drugim imenom. V prvotno društvo je bilo sicer vključenih manj lokalov, saj nekaterih, ki so danes v društvu, sploh še ni bilo v ulici.
Kako pa vam je uspelo urnik delovnega časa zavleči v poznejše večerne ure? Tega, da bi bili v eni sami ulici vsi lokali ob koncih tedna odprti do dveh zjutraj, ni nikjer v Sloveniji, še sploh, ker se v mestnih jedrih stanovalci po pravilu pritožujejo, da zaradi lokalov, ki so odprti pozno v noč, vlada prevelik razvrat.
Prvi lokal v ulici je bil Patrick's Pub, odprl se je leta 1998 in že od takrat so imeli tam ob koncih tedna tak odpiralni čas, ki so ga nato tudi drugi vzeli za svojega. Glede tega nismo imeli nikoli težav, pa čeprav je v naši ulici takrat, ko je bil tukaj prvi oder v okviru EPK, živelo še nekaj prebivalcev. Danes v Poštni ulici, razen nekaj sob, ki se oddajajo študentom, stanuje zelo malo ljudi, tako da večerni vrvež ob koncih tedna ne moti nikogar, pa tudi zvočniki so postavljeni tako, da zvok ne odmeva daleč naokrog. Poleg tega je ulica polna predvsem poleti, pozimi ni tako bučno. Glede delovnega časa so nam vse garniture ljudi, ki so bile od konca devetdesetih let na občini, šle kar precej na roko.
Ampak danes gre vse v smer zgodnejšega zapiranja lokalov. Slovenska mesta so po deseti uri zvečer, razen morda poleti v času poletne turistične sezone in pred novim letom, praktično povsem opustela. Torej klientela, ki si želi nekaj družabnosti ob kozarcu tudi po deseti zvečer, še obstaja.
Seveda še obstaja. Je pa res, da se je po koroni marsikaj spremenilo in da ljudje v lokale hodijo veliko bolj zgodaj in prav tako bolj zgodaj odhajajo domov, tako da se zgodi, da tudi nekaj lokalov v Poštni ulici svoja vrata zapre že kakšno uro prej. Tudi poleti, ko se ob polnoči ali pa že malo prej končajo koncerti, se pozna, da gredo ljudje radi takoj domov. Sicer pa v Mariboru, razen v naši ulici, ni nekega večernega dogajanja, tako da praktično vsi, ki gredo zvečer ven, rečejo: »Gremo na Poštno.« In to vse generacije, od študentov do upokojencev, ker se v naši ulici vsi dobro počutijo in se imajo lepo. Tudi sam glasbeni izbor letnega odra je izjemno pester, od didžejev, jazza, rocka, popa do funka. Lahko bi rekli, da glasbena ponudba sega od elektronske glasbe do Alfija Nipiča in gledanja raznih športnih prenosov na velikem platnu. Za vsakega se najde kaj.
Ali na Poštno hodijo samo Mariborčani ali prihajajo tudi od drugod?
Največ je seveda Mariborčanov, zadnja leta pa je poleti veliko turistov in gostov iz okoliških krajev. Se pa ljudje, ki enkrat pridejo od drugod, radi vračajo.
Ali program načrtujete skupaj ali imate programskega vodjo?
Ne, nimamo nikogar, ki bi se ukvarjal prav s tem. Lastniki se sestanemo petkrat, šestkrat na leto, vsak pride s svojimi idejami, nato pa se dogovorimo, kaj bi bilo najprimernejše, in potrdimo program ter uskladimo, kaj bo kdo pripravil in kako se bomo lotili programa na poletnem odru. Se pa tako ali tako vsakodnevno med seboj srečujemo, tako da glede izvedbe programa nimamo prav nobenih težav.
Vas tudi kdo pokliče, da bi rad nastopal na vašem odru?
Tudi. Kar precej, sploh tujih izvajalcev, ki poleti potujejo po Evropi, nam piše, da bi radi nastopili. In za nekaj med njimi so se tudi že dogovorili za nastop. Pogosto nam pišejo tudi vinarji, da bi predstavljali svoja vina na Poštni.
Vendar vinskega festivala še niste imeli?
Pravega festivala sicer ne. Smo pa že imeli en vinski dogodek v ulici in najverjetneje ga bomo imeli tudi letos.
Ali vse dogodke financirate sami?
Da, vse financiramo sami v okviru društva. En del poskušamo pokriti z različnimi sponzorstvi, ampak načeloma vse stroške pokrijemo sami. Tudi oder, ozvočenje, tehnika – vse to je v lasti društva. Imamo tudi svojega tehnika, da je vse tako, kot mora biti.
Kaj pa občina, ali tudi kaj prispeva, glede na to, da je vaša ulica mestna znamenitost?
Občina nam pomaga tako, da nas oprosti pristojbine za postavljeni oder. Smo pa z njimi v dobrih odnosih.
Ponudba v lokalih na Poštni je pestra – dve pivnici, od tega ena češka, ena irska, dve restavraciji, ena balkanska in ena picerija, vinoteka … Se kaj pogovarjate med seboj, da se ponudba ne prekriva?
Ne, vsak ima v ponudbi pač to, kar želi imeti. V pivnici Kozlovna imamo na primer drugačne vrste piva, kot jih imajo v Patrick's Pubu, tako da glede tega ni nobenih težav. Tudi obe restavraciji, Baščaršija in Fudo, imata vsaka povsem svoj kulinarični koncept, v preostalih lokalih prav tako sami skrbijo za to, kaj bodo ponudili gostom. Največji čar naše ulice je ravno v tem, da vsak lokal ponuja svojo vsebino in vsak ima svoje ciljno občinstvo, tako da od takrat, ko je tukaj zaživel oder v okviru EPK, življenje na ulici poteka povsem spontano.
Ampak dogodki so skoncentrirani zgolj na poletni čas. Kako to, da nimate odra tudi pozimi v času božiča in novega leta?
Za božično-novoletni program in za okraševanje v tem času skrbi občina, tako da se o tem v okviru društva nismo pogovarjali. So pa te luči kot del dekoracije prisotne tudi poleti in lepo popestrijo videz ulice. V času festivala Lent imamo prav tako dogovor z občino, da se naši in festivalski dogodki ne prekrivajo, tako da takrat na našem odru načeloma nimamo programa.
