Cerkev je bila ustanovljena je leta 1978, potem ko je njen ustanovitelj Clemente Domínguez y Gómez trdil, da ga je po smrti papeža Pavla VI. sam Bog izbral za novega papeža. Trdil je tudi, da se je rimska Katoliška cerkev odrekla pravi veri in zapadla v tako imenovano »odpadništvo«.
Domínguez, ki si je nadel papeško ime Gregor XVII., je postal prvi voditelj te ločene cerkve. Od takrat so Palmarijanci imeli štiri papeže, trenutni pa je Peter III. Njihova bazilika in sedež cerkve se nahajata v katedrali Naše Okronane Matere Palmarije v El Palmar de Troyi. Po ocenah šteje skupnost med 1000 in 1500 članov.
Edina »resnična« cerkev?
Palmarijanska cerkev zase trdi, da je edina prava, sveta, katoliška in apostolska cerkev, ki jo je ustanovil Jezus Kristus. Po njihovem prepričanju se je Sveti sedež zaradi domnevne herezije v Vatikanu po Drugem vatikanskem koncilu preselil iz Rima v El Palmar. Vse papeže po Pavlu VI. imajo za »antipapeže«, koncil pa povsem zavračajo.
Skupnost ima svojo lastno »Palmarijansko biblijo«, razglaša svoje svetnike in sledi izredno strogemu notranjemu redu. Članom je prepovedano gledanje televizije, filmov, branje časopisov ter celo udeležba na volitvah. Njihovo življenje je močno izolirano, z natančno določenimi pravili oblačenja, vedenja in omejenimi stiki z zunanjim svetom.
Začetki v prikazovanjih
Zgodovina Palmarijanske cerkve sega v leto 1968, ko so se v El Palmaru začela domnevna prikazovanja Device Marije. Gibanje je hitro pritegnilo vernike, nezadovoljne z modernizacijo Katoliške cerkve, še posebej s spremembami, uvedenimi na Drugem vatikanskem koncilu. Domínguez je kasneje trdil, da mu je Jezus sam ukazal, naj postane papež – to je bil trenutek popolne ločitve od Rima.
Kritike in spori
Cerkev je pogosto predmet ostrih kritik, tako s strani medijev kot bivših članov in verskih analitikov. Zaradi svoje zaprte narave, izolacionističnih praks ter strogih pravil jo mnogi označujejo za sekto ali celo kult. Pogoste so tudi obtožbe o psihološkem pritisku na vernike, o zlorabah ter o razglašanju za svetnike celo politično spornih oseb, kot je španski diktator Francisco Franco.
Palmarijanska cerkev se brani, in trdi, da gre za namerno širjenje dezinformacij, pri čemer kot glavnega krivca pogosto omenja Vatikan. Po njihovih besedah rimskokatoliška cerkev namenoma blati njihov ugled, ker želi vernike odvrniti od »prave poti"«.
Kljub vsem kritikam Palmarijanci pozivajo k odprtemu umu. Ljudem svetujejo, naj informacije o njihovi skupnosti preverijo sami, ne da bi slepo verjeli uradnim cerkvenim stališčem. Verjamejo, da širjenje negativnih govoric in obrekovanj le še poglablja razkol med kristjani.
