Japonska cesarska hiša ostaja najstarejša neprekinjena dedna monarhija na svetu, ki pa je na nek način še vedno ujeta v primežu tisočletnih tradicij. Te dni so bili Japonci tako priča enemu od strogih ritualov, ki to tradicijo ohranjajo pri življenju — slovesnosti ob polnoletnosti princa Hisahita, nečaka cesarja Naruhita in drugega v vrsti za prestol. Dogodek, ki naj bi simboliziral kontinuiteto, pa je v resnici še poglobil razkorak med starodavnimi zakoni in sodobno družbo, ki si na prestolu želi videti nekoga drugega.
Princ Hisahito, ki je s tem obredom formalno vstopil v svet odraslih članov cesarske družine, je pred svojim stricem, cesarjem Naruhitom, in teto, cesarico Masako, stal odet v tradicionalno rumeno oblačilo, ki pritiče mladoletnim članom dvora. Na glavo so mu poveznili kanmuri, svečano črno krono iz laka in svile, simbol odraslosti in prevzema odgovornosti. Njegov priklon je bil globok, besede pa skrbno odmerjene: »Zavedajoč se svoje odgovornosti kot odrasel član cesarske družine bom vestno izpolnjeval svoje dolžnosti.«
Ljudje so princeso
Toda za bleščečo fasado skrbno zrežiranega obreda je nekaj drugega. Medtem ko se Hisahito pripravlja na vlogo prihodnjega cesarja, ankete javnega mnenja kažejo, da si skoraj 90 odstotkov prebivalstva želi spremembe zakona o dedovanju iz leta 1947, ki ženskam prepoveduje zasedbo prestola. Njihova izbira je jasna: princesa Aiko, edina hči cesarja Naruhita in cesarice Masako.
Princesa Aiko, ki je izjemno priljubljena med ljudstvom, bi bila po naravnem vrstnem redu naslednja v vrsti. Vendar pa ji zakon to preprečuje, s čimer se odpira vprašanje, ki presega zgolj tradicijo in se dotika vprašanja enakosti spolov v 21. stoletju. Pritisk, da rodi moškega potomca, je cesarico Masako, nekdanjo obetavno diplomatko, pred leti pahnil v hudo duševno stisko, od katere si, kot pravijo poznavalci dvora, ni nikoli v celoti opomogla.
Brez politične moči
Cesar, v japonščini imenovan »teno« oziroma »nebeški vladar«, danes nima nobene politične moči. Njegova vloga je izključno ceremonialna ter je predvsem simbol države in enotnosti ljudstva. Ne sme komentirati dnevne politike, niti se ne sme vmešavati v zadeve lastnega dvora. Pa vendar cesarska družina uživa izjemno visok ugled in spoštovanje. Prav zato je vprašanje nasledstva tako pomembno – ne gre za oblast, temveč za to, kdo bo poosebljal dušo naroda.
Medtem ko je princ Hisahito v tišini sprejel svojo usodo, sestavljeno iz nasmehov, mahanja in udeležbe na neskončnih obredih, se nad cesarsko palačo v Tokiu zbirajo oblaki negotovosti. Politični vrh se zaveda razkoraka med zakonom in voljo ljudstva, vendar se boji odpreti Pandorino skrinjico ustavnih sprememb.
