Ime Buford Pusser je v zgodovini ameriških mož postave sinonim za brezmejen pogum in nepopustljiv boj proti kriminalu. Njegova podoba, visoka in odločna, je desetletja veljala za utelešenje pravice v majhnem okrožju McNairy v Tennesseeju. Ta mit, ovekovečen v priljubljeni filmski seriji Walking Tall, pa se je začel rušiti, saj najnovejše forenzične ugotovitve kažejo na temačno resnico: mož, ki so ga slavili kot junaka, naj bi bil v resnici morilec, ki je zrežiral brutalno smrt lastne žene.
Buford Pusser, ki je umrl leta 1974 v prometni nesreči pri komaj 36 letih, je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja več kot šerif. Bil je ameriški fenomen. Njegov neusmiljeni pohod proti nezakonitemu igralništvu, prostituciji in tihotapljenju alkohola na jugu ZDA mu je prinesel slavo in številne sovražnike. Večkrat je bil tarča napadov, toda vsakič je preživel, kar je samo še utrdilo legendo o njem.
Tragedija v središču legende
Njegova zgodba je bila tako prepričljiva, da je navdihnila film, ki mu je sledila še televizijska serija in sodobna priredba leta 2004, v kateri je glavno vlogo odigral Dwayne Johnson.
V središču te legende pa je vedno stala tragedija iz avgusta 1967. Tistega usodnega dne se je šerif Pusser s soprogo Pauline Mullins Pusser peljal na intervencijo. Po uradni različici dogodkov ju je na osamljeni cesti prehitelo vozilo, iz katerega so neznanci začeli streljati. Pauline je bila na kraju mrtva, Buford pa je preživel s hudimi poškodbami obraza, ki so za vedno zaznamovale njegov obraz. Preiskovalci so dejanje takoj pripisali maščevanju kriminalne združbe, proti kateri se je Pusser boril.
Ta zgodba, polna junaštva in žrtvovanja, je bila temelj njegovega mita. Vendar so se sčasoma začele pojavljati razpoke. Leta 2022 so preiskovalci ponovno odprli primer zaradi očitnih neskladij v Pusserjevi pripovedi. Kar je sledilo, je bil mukotrpen proces preverjanja starih dokazov z novimi tehnologijami.
Preiskovalci so zbrali fizične, medicinske, forenzične in balistične dokaze, ki so neposredno nasprotovali šerifovi različici dogodkov. Prelomnica se je zgodila leta 2024 z ekshumacijo posmrtnih ostankov Pauline Pusser. Analiza je potrdila sume, ki so tleli desetletja: zgodba o napadu iz zasede je bila najverjetneje laž.
Nova teorija
Po novi teoriji preiskovalcev namreč ni bila ustreljena v avtomobilu. Dokazi kažejo, da je bila umorjena zunaj vozila, njeno truplo pa so nato položili na sovoznikov sedež. Niti vzorci krvnih madežev v avtomobilu niti izsledki prvotne obdukcije se niso ujemali s Pusserjevimi trditvami.
Še bolj pretresljivo je odkritje glede šerifovih poškodb. Forenzična analiza je pokazala, da je bila krogla, ki mu je prestrelila čeljust, izstreljena iz neposredne bližine. To je okrepilo domnevo, da si je rano prizadejal sam, da bi ustvaril verodostojno krinko za napad.
Celoten dogodek naj bi bil skrbno zrežirana predstava, s katero je želel prikriti umor svoje žene. Motiv za dejanje za zdaj ostaja neznan.
»Ne gre za uničevanje legende,« je v nedavni izjavi za javnost poudaril okrožni tožilec Mark Davidson. »Gre za to, da Pauline in njeni družini povrnemo dostojanstvo in jim omogočimo zaključek. Gre za zagotovilo, da resnica ne bo pokopana pod težo časa.«
