"To pomeni, da je bilo znotraj celotne neandertalske populacije več različnih skupin, ki so uporabljale različne prijeme tudi pri dejavnostih, ki so tako tesno povezane s preživetjem," je dejala Anaëlle Jallon z Hebrejske univerze v Jeruzalemu in prva avtorica raziskave.
Jallon in sodelavci v članku, objavljenem v reviji Frontiers in Environmental Archaeology, poročajo, da so preučevali sledi zarez na 249 kostnih fragmentih izpred 70.000 do 50.000 let iz jame Amud in na 95 kostnih fragmentih izpred 60.000 do 50.000 let iz jame Kebara.
Jami sta približno 70 kilometrov narazen, v njiju pa so prezimovali. Znano je, da sta obe skupini uporabljali podobna orodja na osnovi kremena.
Raziskovalci so podrobno analizirali sledi zarez na 43 oziroma 34 vzorcih kosti iz jam Amud in Kebara ter ugotovili številne razlike med njima. Nekatere razlike so bile povezane z vrsto živali ali delom telesa, ki so ga klali, vendar ti dejavniki niso pojasnili vseh razlik, so ugotovili.
Ekipa predlaga več možnih razlag, vključno s tem, da so imele različne skupine neandertalcev različne tehnike klanja, da je pri klanju kadavra sodelovalo različno število posameznikov ali da mesa niso razkosali naenkrat.
"Gre bodisi za prehranske preference, ki so vodile do različnih načinov priprave mesa in nato razkosavanja, ali pa zgolj razlike v načinu, kako so se naučili razkosati meso," je dejala Jallonova.
