Po septembru, ki v veliki meri spominja na podaljšek poletja z obilico sončnih dni in nadpovprečno visokimi temperaturami, se zdi, da se meteorološka idila bliža koncu. Zadnji dnevi meseca bi lahko prinesli oster vremenski preobrat, ki bo prebivalce Slovenije opomnil na bližajočo se jesen. Napovedi, ki temeljijo na najnovejših izračunih globalnih vremenskih modelov, namigujejo na občutno ohladitev, pri kateri ni izključena niti možnost prve snežne pošiljke v višje ležečih predelih države.

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) v svojih srednjeročnih obetih potrjuje prihod vremenske fronte. V napovedi, ki sega do konca septembra, natančneje do 27. v mesecu, pojasnjujejo, da bo Alpe in zahodno Sredozemlje v ponedeljek dosegla vremenska fronta, ki bo na vreme pri nas vplivala predvsem v torek in sredo. »Nad severnim Sredozemljem bo predvidoma nastalo ciklonsko območje, ki se bo v drugi polovici tedna pomaknilo proti vzhodu. K nam bo dotekal hladnejši zrak,« so zapisali pri Arsu, kar potrjuje pričakovanja o občutni ohladitvi.

Hladen zrak s severa

Medtem ko uradne napovedi ostajajo previdnejše, se na družbenih omrežjih in forumih, kjer se zbirajo ljubitelji meteorologije, že krepi debata o razsežnostih prihajajoče spremembe. Pogovore spodbujajo predvsem dolgoročni prognostični modeli, kot je na primer ameriški GFS, ki v svojih zagonih občasno nakažejo prodor hladnega zraka s severa Atlantika proti Alpam in Sredozemlju.

Vendar pa toplejša jesen ne izključuje krajših, a izrazitih vdorov hladnega zraka. Prav takšen prehod bi se lahko zgodil ob koncu meseca, ko se bomo morali od poletnih oblačil najverjetneje posloviti in iz omar potegniti toplejše plašče.

Takšni scenariji, čeprav se pogosto spreminjajo, so dovolj zgovorni, da pritegnejo pozornost. Ena od možnosti, ki jo omenjajo analize, je, da bi se proti koncu meseca nad Evropo vzpostavil zračni tok, ki bi omogočil spust občutno hladnejše zračne mase. Ta bi v stiku z morebitnim ciklonskim območjem nad severnim Sredozemljem, ki ga omenja tudi Arso, lahko ustvarila pogoje za izdatnejše padavine, ki bi se v gorah, nad nadmorsko višino okoli 1500 metrov, prelevile v sneg.

»Res je, konec meseca bi se lahko vreme pošteno zavrtelo, pri čemer obstaja tudi možnost prvega snega v gorah,« je dogajanje na spletu komentiral eden od hrvaških meteoroloških navdušencev Dino Dundić, čigar objave redno sprožajo živahne debate. Opozarja, da je treba takšne napovedi jemati z rezervo: »Modeli se spreminjajo na dnevni bazi, zato teh izračunov ne gre jemati za dokončne, temveč kot eno od mogočih opcij za prelom med septembrom in oktobrom.«

Sezonske napovedi

Vsa jesen naj bi po sezonskih napovedih uglednih institucij, kot je Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo, ostala toplejša od dolgoletnega povprečja. Pri hrvaškem Državnem hidrometeorološkem zavodu (DHMZ), ki se prav tako naslanja na podatke ECMWF, poudarjajo, da bo odstopanje najverjetneje najbolj izrazito v septembru.

Vendar pa toplejša jesen ne izključuje krajših, a izrazitih vdorov hladnega zraka. Prav takšen prehod bi se lahko zgodil ob koncu meseca, ko se bomo morali od poletnih oblačil najverjetneje posloviti in iz omar potegniti toplejše plašče. Ali bo z njimi prišla tudi prva snežna odeja v naših gorah, pa bo z večjo zanesljivostjo mogoče napovedati v prihodnjih dneh, ko bodo prognostični modeli postali bolj usklajeni. 

Priporočamo