Verjetno vsak pozna rek, ki pravi, da jabolko na dan odžene zdravnika stran. Ali pa se marsikdo spomni babičinih besed, kako v mesecih, ki imajo v besedi črko r, ne smeš sedeti na tleh, kot tudi nasveta, da moraš biti jeseni, da se ubraniš prehlada, čim dlje časa manj oblečen in spomladi ravno obratno. Kot tudi, da ne smeš pogrevati gob in špinače. »Med starimi modrostmi, ki jih zbiramo pod okriljem projekta Modrosti pod lupo in smo jih doslej zbrali že približno sto, prevladujejo tisti, ki se nanašajo na zdravje, sledijo jim nasveti o prehrani, nekoliko manj jih je o okolju,« je povedala Zarja Muršič, ambasadorka občanske znanosti in ena od pobudnic projekta, v okviru katerega bodo preverjali resničnost ljudskih rekov in sodobnih spletnih nasvetov. Tovrstne modrosti in nasvete do konca poletja zbirajo na spletni strani zavoda Strašno hudi, ki projekt izvaja, in v skrinjah, nameščenih v mestnih knjižnicah v Ljubljani, v Šiški in Knjižnici Otona Župančiča, ter Kranju.
Med že zbranimi ljudskimi reki o zdravju, ki – kot že omenjeno – prevladujejo, je veliko takšnih, ki govorijo o povezavi med prepihom oziroma mrzlim zrakom in prehladom. Ponavljajo se tudi trditve, da iz enakega razloga ne smeš ven z mokrimi lasmi, pri čemer ta opozorila največkrat niso omejena na določen letni čas, je pojasnila sogovornica. In dodala, da bi bila sodobna različica tovrstnih trditev lahko prepričanje, da klima povzroča prehlad. Ob čemer se je zanimivo ustaviti tudi pri vprašanju družbenokulturnih dimenziji tovrstnih nasvetov oziroma opozoril.
Največ nasvetov za zdravje žensk
Prav z raziskovalnim pristopom k izbranim rekom in nasvetom pa bodo občanski znanstveniki v sodelovanju s profesionalnimi znanstveniki na medgeneracijskih delavnicah, ki bodo sledile jeseni in pozimi, verodostojnost trditev preverjali v nadaljevanju projekta Modrosti pod lupo. Med vsemi zbranimi modrostmi in nasveti jih bodo, kot je razložila Zarja Muršič, nekaj izbrali znotraj različnih sklopov, kot so zdravje, prehrana, vreme in morda še kaj, ter jih analizirali. Cilj projekta je ugotoviti, koliko resnice je v teh rekih, ki krožijo in se prenašajo z generacije na generacijo, ob tem pa tudi slediti njihovemu družbenokulturnemu izvoru ter pojavnosti. Tako so recimo v projektu med okoljskimi starimi modrostmi zbrali tudi precej vremenskih, ki so čisto lokalne narave. Eden takšnih primerov, ki ga je navedla sogovornica, govori o Uršlji gori in pravi naslednje: Če ima Uršlja gora kapo (vrh v oblaku), bo dež (v Mislinjski dolini).
Značilnost, ki so jo opazili in jo bodo v analizi prav tako izpostavili, je tudi, da se veliko ljudskih rekov nanaša na zdravje žensk. Pa naj gre za nasvete pri menstruaciji, med nosečnostjo, pri porodu in po njem, endometriozi in drugo. Kar kaže na družbeno dimenzijo, je jasna Zarja Muršič. »Sicer je to še odprto vprašanje, ki ga bomo raziskali, vendar izhajamo iz domneve, da številnost tovrstnih nasvetov kaže na to, kako so si morale ženske skozi zgodovino zaradi pristranskosti v medicini pri težavah velikokrat pomagati same.«
Prav tako se bodo v projektu osredotočili na sodobne spletne nasvete. »Pred leti, ko sem vodila delavnico znanstvene komunikacije za medicinske sestre, so te opozorile, koliko nasvetov, predvsem za videz, se med mladimi širi po tiktoku in da so nekateri med njimi lahko zelo škodljivi.«
Orodje za preverjanje
Pri čemer pa namen projekta Modrosti pod lupo ni samo preverjanje resničnost modrosti, rekov in nasvetov, temveč je slediti tudi temu, kako ljudje pristopijo k tovrstnim informacijam in napotkom. Jim brez dvoma zaupajo, kako preverjajo njihovo utemeljenost in podobno. Skupaj z občanskimi znanstveniki bodo tako razvili tudi orodje za preverjanje resnice, kar bodo predstavili v priročniku. Kar pa je v dobi, preplavljeni z informacijami, pogosto tudi neresničnimi, ključnega pomena. V tem kontekstu je Zarja Muršič navedla primer popularnih plišastih igrač labubu, ki jih na trgu zaradi globalnega zanimanja spremljajo že različni ponaredki. »Na nekem spletnem profilu, kjer se ukvarjajo z digitalno pismenostjo, so poudarili, kako se ljudje hitro in zelo dobro naučijo prepoznavati ponaredke labubujev, medtem ko enake mentalne energije in angažmaja ne uporabijo nujno pri spremljanju dnevnih informacij ali nasvetov o zdravju, ki jih dobijo od nezanesljivih virov, kar ima lahko tudi nevarne posledice,« je dejala ambasadorka občanske znanosti. In še podčrtala, da smo pri tem, kako se lotevamo reševanja določenih problemov, pristranski. »Nekaj želimo videti na določen način, ker to sledi našemu splošnemu razumevanju stvari ali pa ker v tem sledimo določeni avtoriteti.« Pri odnosu do starih modrosti je prav tako lahko prisotna še čustvena zanka, saj gre pri tem pogosto za transgeneracijske prenose, v tem pa povezave med starejšimi in mlajšimi družinskimi generacijami. Kar je še en vidik, ki ga bodo pri projektu nagovorili. »V priročniku se bomo osredotočili tudi na to, da se pri tovrstnem raziskovanju v ozadju razkrivajo tudi vrednostni sistemi, čustva in odnosi, ki so pomembni,« je še o družbenokulturnem vidiku rekov, modrosti in nasvetov dejala sogovornica.
