»V ta večer in na ta oder sem vtkala vse moje delo v gledališčih, operah in oblikovanju,« je modna kreatorka in pionirka etične mode Matea Benedetti na kratko strnila scenarij modnega vizionarskega spektakla pod zvezdami. Po uspehih, ki jih žanje v tujini, je minuli konec tedna tudi na domača tla pripeljala modo, ki se sicer pojavlja v najvplivnejših svetovnih modnih revijah, in kreacije, ki so pred tem blestele na najprestižnejših rdečih preprogah – od oskarjev do beneškega filmskega festivala ter letošnjega Cannesa.
Benedettijeva velja za kreatorko mode prihodnosti. Medtem ko se je na rdeči preprogi zbirala slovenska modna, kulinarična, vplivniška in vseh drugih branž smetana, je v kamere pojasnjevala, da njena moda ni zgolj kos blaga, ampak umetniška instalacija, ki trka na vest in srce. »Moda je tretji največji onesnaževalec na svetu in če tukaj ne bomo nekaj spremenili, se ne bomo rešili,« je bila jasna.
Verjame v lepoto, ki ne škoduje
V svetu mode, ki je pogosto zasnovan na hitri potrošnji in škodljivih praksah, želi zato postaviti nov standard: brezkompromisno etično, trajnostno in živalim prijazno visoko modo. »Verjamem v lepoto, ki ne škoduje. In verjamem v Slovenijo kot srce nove, boljše mode: tam, kjer resnični luksuz raste iz čistih virov in čistih namenov,« je poudarila. Domišljija je bila na preizkušnji, ko je naštevala, da so njena oblačila izdelana iz sladkornega trsa, ananasa, oliv, alg, evkaliptusa ter iz reciklirane elektronike, pločevink in plastičnih steklenic. Iz materialov, ki se ne šivajo tako enostavno kot sintetika.
Ko je soj žarometov osvetlil pisto, je bilo jasno tudi, da njenih kreacij ne nosijo le do potankosti izklesane manekenke, ampak tudi 75-let stare gospe in gospodje. Po modni pisti so se ob njih sprehodili sprehodili še kuhar Luka Pangos, plesalci skupine MN Dance Company, glasbenik Boris Benko iz Dua Silence, glasbena diva Helena Blagne v bogati beli obleki iz reciklirane blastike. Obiskovalci so lahko občudovali obleko, ročno sešito iz več kot 5000 kosov pločevink piva. Benedetijeva je z njo želela odpreti vprašanja o tehnološkem napredku, urbanizaciji in ceni, ki jo plačujemo za hitrost sodobnega sveta.
Sledile so kreacije od apokalipse do renesanse, takšne, ki bi si jih človek oblekel za na Luno in takšne, s katerimi bi se brez hujših posledic sprehodil čez novogoriški Bevkov trg. Posebej čustven je bil trenutek, ko sta na pisto stopili igralki Zala Djurić in Lara Komar, prva v obleki, narejeni iz kosov oblačil, ki jih je modni ustvarjalki podarila svetovno znana antropologinja Jane Goodall, druga odeta v kreacijo iz predelanih oblačil pokojne slovenske publicistke Mance Košir.
Magični večer
Mančina hčerka Ladeja Godina Košir je revijo spremljala v prvi vrsti in po koncu priznala, da je takoj prepoznala kreacijo iz maminih kril, srajc in suknjičev v modrih odtenkih. »Celo sporočilo Mateinega ustvarjanja je, da smo del narave, narava pa je del vesolja. Spremljati, kako Manca iz tega vesolja prihaja skozi njena oblačila znova med nas, se mi je zdel najlepši možen poklon njej. V takih trenutkih ni žalosti, ampak veliko zavedanje naše prepletenosti. To je bil zame magičen večer,« je strnila misli. Tudi igralka Lara Komar, ki je imela čast nositi dele Mančinih oblek in je na oder stopila z njeno knjigo pesmi v rokah, si bo to priložnost zapisala v srce. »Nositi neverjetno kreacijo, ki nosi zgodovino, je bila zame velika čast. Bilo je ganljivo. Verjamem v to, v kar verjame Matea. Vsak lahko s svojim majhnim doprinosom prispeva k boljši prihodnosti,« je poudarila.
»Čudovito, enkratno in zanimivo, tako smo srečne, da ni za povedat,« so hitele naštevati Šavrinke, vesele, da se lahko »tudi starejše žene, Šavrinke, lahko prikažemo na modnih pistah.« »Don't harm. Just charm,« jim je pisalo na majicah. Ne škodi - zgolj očaraj. Niso hotele čisto priznati, ampak po tihem so vseeno pričakovale, da bodo tisti večer požele največji aplavz.
