Na prostranih in živahnih plažah Brazilije se včasih zgodi, da se množica ljudi združi v usklajenem in vztrajnem aplavzu. Toda ne gre za proslavljanje kakšne izjemne športne poteze ali glasbene točke! Ta zvok, ki se kot val širi po pesku, ima veliko resnejši in hkrati ganljiv pomen – nekje v množici se je izgubil otrok.
Ta edinstvena in za mnoge neznana praksa je pred kratkim pritegnila svetovno pozornost po zaslugi tiktoka. Med počitnicami v Braziliji je uporabnica doživela, kot ga je sama poimenovala, »kulturni šok« in ga delila s svetom. Njen videoposnetek, ki prikazuje, kako se je skupnost na plaži odzvala na izgubljenega otroka, je v kratkem času zbral več kot 7,5 milijona ogledov in sprožil val navdušenja. »Tako je videti, ko živiš v družbi, ki ne sovraži otrok zgolj zato, ker obstajajo,« je komentiral eden od komentatorjev.
Preprosti sistem
Sistem, ki stoji za tem običajem, je preprost, vendar izjemno učinkovit. Ko nekdo opazi osamljenega, jokajočega ali očitno izgubljenega otroka, ga dvigne v naročje ali postavi na ramena, da je bolje viden. Nato začne ploskati. Okoliški obiskovalci plaže se mu takoj pridružijo in ritem ploskanja se začne širiti po obali. Zvok potuje hitreje in prodorneje kot kričanje imena, ki bi se v hrupu valov in glasbe hitro izgubilo.
Namen je pritegniti pozornost staršev. Ti ob nenavadnem zvoku instinktivno preverijo, kje so njihovi otroci. Če ugotovijo, da enega ni, jim zvočni signal takoj nakaže smer, v kateri naj ga iščejo.
Zvočni koridor
Množica s ploskanjem ustvari zvočni koridor, ki vodi naravnost do najditelja in otroka. Aplavz preneha šele takrat, ko se družina ponovno združi, tišina, ki sledi, pa je tiho sporočilo vsem, da je kriza minila.
Takšne prakse pa ne poznajo le v Braziliji. Gre za nepisano pravilo, ki velja na številnih plažah Južne Amerike, med drugim v Argentini, Urugvaju in Čilu. Kot je na družbenem omrežju Reddit potrdil nekdanji reševalec iz vode v Urugvaju, so tudi sami spodbujali kopalce k tej obliki pomoči. »Deluje v 90 odstotkih primerov,« je zapisal.
