Tehnološki mogotec Bill Gates večino svojega premoženja namenja boju proti revščini ter za izboljšanje zdravstva in izobraževanja na afriški celini, navdihnjen z idejo, da »kdor umre bogat, umre v sramoti«. Njegova družina kljub temu ne bo ostala brez sredstev.
V potezi, ki odmeva kot ena največjih filantropskih zavez v zgodovini, je Bill Gates, soustanovitelj Microsofta in eden najbogatejših Zemljanov, razkril načrte za prihodnost svojega osupljivega premoženja. Namesto da bi večino svojih milijard zapustil družinskim članom, jih namerava usmeriti v razvoj afriške celine, s poudarkom na izboljšanju izobraževalnih in zdravstvenih storitev.
Dvajsetletna naložba
Gates, čigar premoženje po zadnjih ocenah revije Fortune znaša vrtoglavih 116,5 milijarde dolarjev, kar ga uvršča na 13. mesto svetovnih bogatašev, je svojo vizijo predstavil na nedavnem zasedanju v etiopski prestolnici Addis Abeba. Pred 12.000 zbranimi na sedežu Afriške unije je poudaril, da bo »velika večina teh sredstev namenjena podpori pri soočanju z izzivi v Afriki«. Cilj te dvajsetletne naložbe, kot jo imenuje, je »sprostitev človeškega potenciala« in prizadevanje, da bi »vsaka država v Afriki stopila na pot blaginje«, so sporočili iz njegove dobrodelne organizacije, Fundacije Gates.
Ta napoved sledi njegovi majski izjavi, da namerava v prihodnjih dveh desetletjih razdati skoraj celotno premoženje. Do leta 2045, ko naj bi njegova fundacija predvidoma zaključila obsežno delo, namerava donirati kar 99 odstotkov takrat ocenjenega bogastva, ki bi lahko naraslo na skoraj 200 milijard dolarjev.
Gatesova obljuba prihaja v kritičnem trenutku za številne afriške države. Po občutnih rezih v razvojno pomoč s strani Združenih držav Amerike pod administracijo predsednika Donalda Trumpa, se je med drugim znašla pod vprašajem oskrba bolnikov s HIV. Gatesova sredstva naj bi zato odigrala ključno vlogo, predvsem pri krepitvi zdravstvenih sistemov.
Tri ključne naloge
Poleg neposredne finančne pomoči je Gates mlade afriške vlagatelje in inovatorje pozval, naj v zdravstvenem sektorju močneje stavijo na razvoj in uporabo umetne inteligence. Fundacija Gates je tudi sama opredelila tri ključne prednostne naloge: zmanjšanje stopnje umrljivosti mater in novorojenčkov, boj proti smrtonosnim nalezljivim boleznim ter pomoč milijonom Afričanov pri izhodu iz revščine.
Njegovo predanost filantropiji je močno zaznamoval esej ameriškega industrialca Andrewa Carnegieja iz leta 1889, The Gospel of Wealth (Evangelij bogastva). V tem vplivnem delu Carnegie zagovarja tezo, da imajo bogati moralno dolžnost, da svoje premoženje za časa življenja namenijo za splošno dobro.
V enem od svojih nedavnih spletnih zapisov je Gates delil osebno refleksijo: »Ljudje bodo ob moji smrti govorili marsikaj, vendar sem odločen, da 'umrl je bogat' ne bo na jeziku.«
Kljub razdelitvi premoženja pa Gatesova družina ne bo ostala prikrajšana. Tudi če bo ob svoji smrti, kot napoveduje, razdal 99 odstotkov imetja, bodo njegovi potomci še vedno dedovali milijardne zneske, kar priča o nepredstavljivih razsežnostih bogastva, ki ga je ustvaril.
