Svet ni eden, svetova sta dva. Reklamni slogan, ki se je pri nas dobro prijel, tako zelo, da smo ga kmalu začeli uporabljati pri mnogih, vsakdanjih stvareh. A dejansko bi ga brez težav še »nadgradili«. V svetov je več. Nemara celo dobesedno: vedno več tudi eminentnih znanstvenikov namreč v zadnjem času pravi, da ne morejo več z gotovostjo trditi, da ne živimo v – simulaciji. Da naš svet torej ni resnični, temveč le računalniška simulacija pravega sveta. Ena izmed mnogih. Če je to torej res, je svetov neskončno?
Kakor koli, omenjena teorija pravi tudi, da čas v različnih simulacijah teče različno hitro. Da je 20 minut v enem svetu lahko nekaj desetletij v drugem. Ki pa jih sami seveda ne občutimo na tak način. Za nas je tukaj in zdaj sekunda pač vedno sekunda, minuta je vselej 60 sekund, ura 60 minut... In tako naprej. Če seveda ne zaidemo v še bolj filozofske vode in začnemo debatirati o tem, kako je čas relativen.
Ura ali draguljarska umetnina?
No, za merjenje časa oziroma njegovo določanje ljudje poznamo – ure. Že od 16. stoletja dalje tudi takšne, ki jih lahko nosimo s seboj, sprva tako imenovane žepne, le malo kasneje pa so se pojavile tudi prve zapestne. Ki so kasneje tudi močno prevladale in, zanimivo, tudi danes odlično kljubujejo zobu časa, saj jih, tako kot na drugi strani marsikaj drugega, digitalna revolucija ni pretirano prizadela. Jasno, razne zapestne ure, ki jih povežemo s pametnimi telefoni in nam kažejo vse, od srčnega utripa in kaj naj pojemo za naslednji obrok, do vremenske napovedi in elektronske pošte, so vedno bolj priljubljene. A po drugi strani klasične, analogne, z zapletenimi mehanizmi prav tako ne izgubljajo kaj bistveno na priljubljenosti, ob tem pa so še vedno daleč najbolj cenjene in tudi najbolj vredne. Pri čemer spet pridemo do prve povedi tega zapisa.
V povezavi s tematiko pričujoče rubrike smo se na že omenjeni reklamni slogan namreč spomnili kar nekajkrat. Pri čemer se bomo, jasno, posvetili tistemu svetu, v katerem so luksuzne, najdražje ure. A tudi pri teh sta svetova dva. V prvega, za urarske sladokusce bistveno pomembnejšega, uvrščamo tiste zapestne ure, ki svojo vrtoglavo vrednost dosegajo predvsem zaradi zapletenih mehanizmov, ki jih največji urarski mojstri sestavljajo mesece, tudi leto ali dve. V drugo pa tiste, ki jim vrednost dvignejo materiali, iz katerih so narejene, in »vse okoli« njih.
Na meji med nakitom in časomerom
Najlepši primer take ure je uradno najdražja zapestna ura vseh časov. Njen naziv je Graff Diamonds Hallucination, vredna je kar 55 milijonov ameriških dolarjev, njena »težava« pa je v tem, da se v zvezi z njo vselej kar samo od sebe pojavi vprašanje, ali je to sploh še ura ali pa gre v resnici za draguljarsko umetnino, ki zgolj vsebuje kazalce. »Odgovor je preprost – Hallucination je oboje. Na meji med nakitom in časomerom predstavlja utelešenje luksuza, ki briše meje med funkcionalnostjo in čisto estetiko,« odgovarjajo pri podjetju Graff Diamonds, ki je uro izdelalo.
A zakaj se omenjeno vprašanje sploh postavi? Enostavno zato, ker zapestnica in ohišje ure nista zasnovani kot klasični urarski izdelek, ampak kot razkošen kos visoke draguljarske umetnosti. V celoti jo sestavlja več kot 110 karatov izjemno redkih barvnih diamantov, med katerimi najdemo rožnate, modre, rumene, oranžne in zelene odtenke. Vsak diamant je bil izbran posebej in ročno brušen v različne oblike, ob tem pa so skrbno vdelani v platinsko zapestnico, kar je zahtevalo na tisoče ur natančnega dela. Drugi razlog, da nanjo pravi ljubitelji ur gledajo zviška, pa je njen mehanizem. Gre namreč za povsem enostaven, droben kvarčni mehanizem, ki se diskretno skriva med množico bleščečih kamnov. Pri tej uri pač ura kot časomer ne predstavlja bistva – Hallucination je v prvi vrsti draguljarska skulptura, razkošna vizija, ki jo lahko primerjamo s premikajočo se umetnino. Ali, kot je dejal ustanovitelj in vizionar hiše Graff, Laurence Graff: »Hallucination je uresničitev sanj. Sem človek, ki ljubi diamante, in ta ura je naš način, da pokažemo, kaj vse lahko nastane, ko združimo izjemne kamne, brezmejno ustvarjalnost in mojstrsko obrt.«
Več kot 100.000 delovnih ur
Vse našteto so seveda več kot tehtni razlogi, da marsikdo, predvsem pa urarski strokovnjaki in zanesenjaki, omenjene ure sploh ne štejejo med – ure. In če za njih to torej ni, tudi ne more biti najdražja ura vseh časov. Zatorej boste pri debatah o takšnih povsem na vrhu večkrat našli drugo. Pri kateri dvomov ni. To je ura proizvajalca Patek Philippe s polnim imenom Grandmaster Chime Ref. 6300A-010, za katero je anonimni zbiratelj na dobrodelni dražbi Only Watch, posvečeni zbiranju sredstev za raziskave mišične distrofije, v Ženevi leta 2019 odštel kar 31 milijonov švicarskih frankov. Grandmaster Chime je ura, ki pooseblja vse, kar Patek Philippe predstavlja: tehnično dovršenost, redkost in brezčasno eleganco.
Okvir modela 6300A-010 so izdelali iz nerjavečega jekla, kar je pri Pateku Phillipu povsem neobičajno. V njihovem svetu je namreč jeklo skoraj bolj redko kot platina ali zlato, ki so ga sicer prav tako uporabili pri sami uri, a prava vrednost ure se kakopak skriva v njenem mehanizmu. Vključuje namreč kar 20 komplikacij (dodatne funkcije, ki presegajo osnovno merjenje časa), med katerimi so večni koledar, tako imenovani »minute repeater« in celo izjemno redka funkcija – sonnerie (ura sama periodično zvoni).
Za izdelavo so potrebovali več kot 100.000 delovnih ur urarskih mojstrov. Posebna različica za dražbo, na kateri je tudi napis »The only one« (edina, op. p.), je ob tem dvofazna oziroma ima dve številčnici, kar pomeni, da hrbtne strani pravzaprav ni. Na eni strani je tako številčnica iz rožnato zlatega odtenka, na drugi črna, ohišje nosi pašček iz aligatorjevega usnja in je seveda zasnovano tako, da se lahko obrne, kar omogoča uporabo obeh številčnic, kar je tehnično in estetsko izjemna rešitev. »Grandmaster Chime ni le ura. Je manifest našega znanja, tradicije in predanosti umetnosti urarstva. Dejstvo, da je ta kos dosegel tako ceno na dobrodelni dražbi, pa dokazuje, da tudi v svetu luksuza obstaja srce in pripravljenost pomagati,« je ob robu dražbe povedal Thierry Stern, predsednik Patek Philippe.
Mimogrede: zanimivo je, da so tudi pred tem rekordni zneski za ure, prodane na dražbah, večinoma pripadali modelom Patek Philippe. Nazadnje slovitemu Henry Graves Supercomplication, žepni uri iz leta 1933, ki je bila leta 2014 prodana za skoraj 24 milijonov dolarjev, pa tudi sicer je med desetimi najdražjimi urami vseh časov kar devet primerkov tega proizvajalca in en Rolex.
In za konec: čeprav sta si na prvi pogled torej popolnoma različni, imata Graff Diamonds Hallucination in Patek Philippe Grandmaster Chime Ref. 6300A-010 eno skupno točko: obe sta postali legendarni kot najdražji uri na svetu – prva kot najdražja ustvarjena, druga kot najdražja prodana na dražbi. Vsak pa se lahko sam pri sebi odločil, katero šteje kot tisto, ki je »nad« drugo.
