Leto 1965 je bilo za Hollywood leto mačk. V kinematografe so vabili kar trije velikopotezni filmi, v katerih so nastopale bodisi prave mačke (Ta presneta mačka! oziroma That Darn Cat!) ali pa samosvoje in zapeljive ženske, kakršne so Jane Fonda (Cat Ballou) in Romy Schneider ter Ursula Andress (Kaj je novega, mucka? oziroma What's New Pussycat?). Razen povezave z mačkami in tega, da so vsi trije več kot očitno navdušili gledalce in lepo napolnili blagajne, imajo filmi bolj malo skupnega. Ta presneta mačka! je Disneyjeva družinska pustolovščina o mački, ki nevede pomaga FBI razrešiti primer ugrabitve, Cat Ballou je parodija na vesterne, Kaj je novega, mucka? pa komedija o seksualnosti in svingerstvu.
Zgodba o siamski mački, ki Zveznemu preiskovalnemu uradu (FBI) pomaga razrešiti primer ugrabitve, je zrasla na zelniku zakoncev Gordona in Mildred Gordon, ki sta leta 1963 izdala knjigo z naslovom Mačka pod krinko (Undercover Cat). Zakonca sta bila sredi prejšnjega stoletja v ZDA razmeroma znana avtorja kriminalnih romanov, ki jim je kredibilnost večalo dejstvo, da je Gordon nekaj let služboval v FBI. Koliko so mu tam pridobljene izkušnje pomagale pri pisanju kriminalke o mački, ki razrešuje zločine, ni znano, je pa zgodba takoj pritegnila Disney. Pisatelja sta roman, ki sicer nikoli ni doživel prevoda v slovenski jezik, predelala v scenarij, Disney pa je režijo zaupal svojemu hišnemu režiserju Robertu Stevensonu. Režiser, ki je v svoji karieri za Disney posnel kar 19 filmov, je sicer najbolj znan po režiji uspešnice Mary Poppins (1964), ki mu je prinesla nominacijo za oskarja.
Od smetnjakov do ribarnic
Glavno vlogo v filmu je imela siamska mačka po imenu DC (krajšava za Darn Cat oziroma Presneta mačka), nastanjena pri družini Randall. Kot značilna pripadnica svoje vrste se tudi DC ne ozira preveč na meje svojega domovanja in koncept lastništva. Nadvse rada taca po pokrovih parkiranih avtomobilov in se potika po vrtovih okoliških hiš, kar jo nekega dne privede do stavbe, v katero se po bančnem ropu zatečeta tatova s talko. Ugrabljena bančna uslužbenka se oklene upanja, da bi ji mačka lahko rešila življenje. Živali na ovratnico zapne svojo zapestno uro, v katero ji je uspelo vrezati zapis »Help!«. Ko se DC vrne k svojim lastnikom, prednje takoj pade mačkin nenavadni nakit, zato obvestijo policijo. FBI nato v njihovi hiši vzpostavi štab, iz katerega poteka sledenje mački, vse v upanju, da se bo znova vrnila k osebi, ki potrebuje pomoč.
V komediji, ki jo je Disney zasnoval tako, da je smešna predvsem mladim gledalcem, se mačka ne zmeni za človeške skrbi in sledi predvsem lastnim interesom. Preiskovalce tako vodi od smetnjakov in ribarnic do dvorišč jeznih starostnikov. Agentje se znajdejo v vse bolj absurdnih situacijah, a ker nimajo drugih sledi glede lokacije ugrabiteljev, morajo slediti samosvoji mački. Ta jih na koncu po naključju res privede do talke in poskrbi za srečen konec. DC je v resnici igralo več različnih mačk, druge vloge pa so si razdelili Hayley Mills, Dean Jones, Dorothy Provine in drugi. Kritiki so v filmu pohvalili predvsem humor, a so večinoma v svojih zapisih tudi poudarjali, da gre za otrokom in najstnikom namenjeno komedijo. Kljub temu Ta presneta mačka! zaseda šesto mesto med najdonosnejšimi produkcijami leta 1965.
Prva velika vloga
Zelo podoben je bil tudi izkupiček sedmouvrščenega filma tega leta, komedije Cat Ballou, ki je zaslužila nekaj več kot 20 milijonov dolarjev (to bi danes pomenilo okoli 175 milijonov evrov). Tudi v tem primeru gre za filmsko priredbo literarnega dela, in sicer romana Balada o Cat Ballou, ki ga je leta 1956 izdal ameriški pisatelj Roy Chanslor. Knjiga se uvršča v žanr resnih vesternov, pri predelavi v scenarij pa so si filmski ustvarjalci dovolili precej svobode. V zgodbo so vpletli veliko ironije in komičnih situacij in tako ustvarili film, ki je obenem parodija in poklon klasičnim vesternom. Posebnost filma je, da ima »pripovedovalca«, in sicer zgodbo prek pesmi pripovedujeta in komentirata legendarni Nat King Cole in Stubby Kaye. Gledalec tako izve, da bodo v majhnem ruralnem mestecu z obešenjem usmrtili vaško izobčenko Catherine »Cat« Ballou, ki je obsojena kriminalnih dejanj.
Film nato pokaže, kako je prišlo do tega ter kako se je Cat iz plahe učiteljice prelevila v odpadnico, ki se je odločila vzeti pravico v svoje roke. Potem ko je njen oče žrtev umora in pravici ni zadoščeno, Cat okoli sebe zbere skupino nenavadnih pomagačev: nekdanjega revolveraša Kida Shelleena, ki zna streljati samo, kadar je pijan, pogumnega, a naivnega Indijanca Jacksona in zvitega izobčenca Claya. Čudaška druščina se skupaj poda na pot maščevanja proti železniškemu podjetju, ki si je z nasiljem prisvojilo posestvo družine Ballou. Ker gre za skupinico amaterjev, ki se zoperstavlja profesionalcem, gre v njihovem uporu marsikaj narobe, a sčasoma jim uspe na svojo stran pridobiti preostale krajane, ki prepoznajo, kdo je resnični zlikovec.
Alkohol v potokih
Režijo so zaupali Elliotu Silversteinu, za katerega je bil to šele drugi večji film. Glavno vlogo naslovne junakinja Cat Ballou so najprej ponudili švedsko-ameriški igralki Ann-Margret, ki jo je zavrnila. Za vlogo so nato izbrali Jane Fonda, hčer slavnega igralca Henryja Fonde, ki se je dotlej bolj posvečala gledališču in manekenstvu in se filmsko še ni uveljavila. Scenarij ji sicer ni bil všeč in bi vlogo najraje zavrnila, če bi jo lahko, a so ji to onemogočale pogodbene obveznosti s studiem. Da bo film postal tolikšna uspešnica, si ni mislil nihče, še posebej ker je bilo vzdušje na snemanju tako klavrno. Težava je bila predvsem v odnosu med Fondovo in Leejem Marvinom, ki je igral dve vlogi – pijanskega revolveraša in hladnokrvnega morilca.
Vlogo pijanca je vzel zelo resno in je nenehno pazil, da na snemanju ne bi bil trezen, kar je vodilo v neštete konflikte. Fondovi je menda nenehno oporekal in nagajal, ona pa ni imela potrpljenja za njegov neprofesionalni odnos do dela. Film je v nasprotju s pričakovanji pritegnil gledalce in postal uspešnica, čeprav so bili kritiki sprva zadržani. Kljub temu je prejel pet nominacij za oskarje, čeprav je na koncu slavil v le eni kategoriji – kipec je za svojo dvojno vlogo prejel Lee Marvin. V desetletjih, ki so sledila, se je odnos kritikov nekoliko spremenil. Pred leti ga je namreč Ameriški filmski inštitut uvrstil med deseterico najboljših vesternov.
