»Imamo kakšne zaljubljence v hiši?« je vprašal Gallagher. »Ne skrbite, nimamo tistega Coldplayevega zahrbtnega sranja s kamerami. Nam je vseeno, s kom se družite, s kom vas mika ali kdo se vas dotika. Nič od tega ni naša stvar.«
Izjava je sledila škandalu zaradi posnetka na koncertu zasedbe Coldplay 16. julija na stadionu Gillette v ameriški zvezni državi Massachusetts. Posnetek para, ki so ga zalotili med afero, je hitro obšel svet in močno vplival na življenje vpletenih.
Pevec Coldplaya Chris Martin se je med koncertom še pošalil: »Ali imata afero ali pa sta zelo sramežljiva,« a je kasneje očitno dojel, da nenapovedano snemanje navzočih morda ni najboljši recept za sproščeno rajanje ljudi, ki si z obiskom koncerta želijo sprostitve in zabave, ne pa uničenja življenja ter globalnega posmeha. Na kasnejših koncertih je pevec obiskovalce opozoril, da so jih pričeli snemati, preden so jih pričeli prikazovati na velikem zaslonu.
Podoben primer, kot se je zgodil na koncertu Coldplay, se je pred leti zgodil v Sloveniji. Ena od oseb, ki so jo brez dovoljenja posneli, posnetek pa objavili na spletu, je kasneje naredila samomor.
Kdor v Sloveniji neupravičeno snema osebo brez njenega soglasja in pri tem občutno poseže v zasebnost ali pa posnetke objavi na družbenih omrežjih, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Kdor javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Drvenje v manj sproščeno družbo totalnega nadzora
Psihološke študije kažejo, da današnja prisotnost kamer in možnost objavljanja videoposnetkov na družbenih omrežjih že negativno učinkujeta na zmožnost ljudi, da bi se sprostili. Ljudje se vedejo bolj zadržano in manj spontano, kadar vedo ali sumijo, da jih nekdo opazuje ali snema. Prisotnost kamer lahko pri nekaterih sproži tudi občutek nadzora, kar zmanjšuje njihovo sproščenost.
Študije s področja družbenih omrežij in pametnih telefonov medtem kažejo, da prisotnost kamer spodbuja večjo skrb glede samopodobe. Ljudje na zabavah in druženjih, kjer so naprave s kamerami, pogosto prilagajajo svoje vedenje, da bi bili na posnetkih videti bolj »všečni«. Ker se zavedajo, da lahko njihovi posnetki krožijo v različnih družbenih kontekstih, kot so sodelavci, družina in prijatelji, se povečuje njihovo samoomejevanje, kar lahko zmanjša pristnost in spontanost. Z vsem tem se zmanjšuje kakovost družbenih interakcij in povezanosti.
Metode neprekinjenega nadzora zasebnega življenja s kamerami tudi sicer sodijo med klasične distopične prijeme totalitarnih režimov. Britanski filozof Jeremy Bentham je že v 18. stoletju razvil koncept panotikona – zapora, kjer so jetniki ves čas vidni in se zato pričnejo obnašati drugače, tudi če jih tisti hip nihče zares ne opazuje.
