Avgusta 1995 ni bilo velikih dvomov, tema, ki so jo na široko opisovali novinarji Nedeljskega, je bila operacija Nevihta, akcija, s katero je hrvaška vojska s pomočjo policije in tudi z manjšo pomočjo ZDA dokončno obračunala s srbskim nasprotnikom, pa tudi s srbskim narodom, ki je živel v tako imenovani Srbski krajini. Na hrvaški strani je bilo okoli 133.000 vojakov, policistov in vojakov bošnjaške vojske, na nasprotni strani je bilo manj kot 40.000 pripadnikov vojske Srbske krajine in nekaj srbskih borcev iz Bosne. Zgodovina pravi, da je bilo v bojih, ki so potekali med 4. in 14. avgustom 1995, ubitih 211 hrvaških in 560 srbskih oboroženih mož, Srbi pa so se iz Hrvaške tudi množično izselili, menda niso bili pregnani, pravijo na strani zmagovalcev, pa vendar naj bi jih v Srbijo odšlo okoli 200.000.
V našem članku 13. avgusta 1995 Prve dni po Nevihti samo ples duhov so naši novinarji poročali tako s terena kot z analitičnimi članki in komentarjem. Nikola Damjanić je cinično zapisal, da sta srbski predsednik Slobodan Milošević in hrvaški osamosvojitelj Franjo Tuđman zrela za Nobelovo nagrado za mir, saj sta oba kriva za katastrofo, ki se je zgodila krajinskim Srbom. Hkrati pa je poudaril, da je Zahod Hrvatom pomagal pri res hitri vojaški akciji in razmeroma lahki zmagi. Milošević pa naj bi po mnenju našega novinarja svoje rojake enostavno izdal, čeprav je beguncem iz Krajine na koncu vseeno na široko odprl vrata srbskih meja. Po drugi strani je naš drugi novinar Miran Lesjak že napovedoval nove zaostritve, saj je bila vzhodna Slavonija še pod srbsko zasedbo. Kljub vsemu je bil na meji Hrvaške in Vojvodine prehod mirnejši in od januarja 1998 je vzhodna Slavonija del hrvaške države.
