Kljub temu da je od premiere minilo že nekaj let, zgodovinski film Kralj (The King) iz leta 2019 na Netflixu ponovno doživlja preporod in zbuja pozornost. Gledalci po svetu ga kujejo v zvezde in ga pogosto označujejo za enega najboljših filmov, kar jih je kdaj ponudil ta pretočni velikan. Toda pot do srca občinstva ni bila enostavna. In medtem ko ga gledalci častijo, so bili kritiki ob njegovem izidu precej bolj zadržani.
Film, ki ga je režiral avstralski režiser David Michôd, se poglablja v življenje mladega Henrika V., upornega princa, ki se po smrti svojega tiranskega očeta zoper svojo voljo povzpne na angleški prestol v nemirnem 15. stoletju. Scenarij, ki sta ga Michôd in igralec Joel Edgerton spisala po motivih Shakespearovih dram iz tako imenovane Henriade, spremlja preobrazbo brezbrižnega mladeniča v vodjo, ki se mora soočiti z vojno, dvornimi spletkami in bremenom krone.
Impresivna zasedba
V vlogi princa Hala, kasneje kralja Henrika V., blesti Timothée Chalamet, ki je s svojo večplastno in karizmatično upodobitvijo osrednji steber filma. Njegova interpretacija monarha, razpetega med idealizmom in kruto realnostjo vladanja, je naletela na vsesplošno odobravanje. Ob njem stoji impresivna igralska zasedba, v kateri najdemo Joela Edgertona kot ostarelega viteza in kraljevega prijatelja Johna Falstaffa, Seana Harrisa, Lily-Rose Depp v vlogi francoske princese Katarine, Bena Mendelsohna kot tiranskega kralja Henrika IV. in Roberta Pattinsona v nepozabno ekscentrični vlogi francoskega prestolonaslednika.
Ob premieri je film naletel na mešane odzive strokovne javnosti. Na spletni strani Rotten Tomatoes, ki zbira ocene kritikov, ima film oceno 71 odstotkov, kar kaže na pretežno pozitiven, vendar ne povsem navdušen sprejem. Očitki so leteli predvsem na zgodovinske netočnosti in umetniško svobodo, ki si jo film vzame pri interpretaciji dogodkov. Kritiki so poudarjali, da film prikazuje Henrika V. kot miroljubnega vladarja, ki je v vojno s Francijo potisnjen proti svoji volji, medtem ko ga zgodovinski viri opisujejo kot ambicioznega in vojne željnega monarha.
Toda tam, kjer so bili kritiki previdni, je občinstvo film sprejelo z odprtimi rokami. Na platformi IMDb, kjer svoje ocene oddajajo gledalci, se film ponaša z visoko oceno, komentarji pa pričajo o izjemnem vplivu, ki ga je pustil na mnoge. »Netflix je s tem zadel v polno. Brez odvečne romantike, samo surova zgodovinska priča, ki te drži prikovanega od začetka do konca. Po kakovosti se lahko primerja s Pogumnim srcem, morda je celo boljši,« je zapisal eden od uporabnikov.
Psihološki portret
Drugi so bili v svojih pohvalah še bolj neposredni: »Trdim, da je to najboljši Netflixov film vseh časov! Igralska zasedba in scenarij sta vredna oskarja.« Strinjali so se tudi tretji, ki so izpostavljali vizualno podobo filma: »Po mojem mnenju najboljši film na Netflixu in eden najboljših filmov, kar sem jih kdaj videl. Neverjetno srednjeveško vzdušje in prelepa filmska fotografija.« Eden od gledalcev ga je opisal kot »mojstrovino«, pri čemer je poudaril »briljantno igro in režijo, s privlačno glasbeno podlago, ki se vas bo dotaknila«.
Ustvarjalci filma so se odzvali na očitke o zgodovinski nezvestobi in poudarili, da njihov namen ni bil ustvariti dokumentarec, temveč dramatizacijo, ki se osredotoča na psihološki portret mladega voditelja in univerzalne teme moči, izdaje in odgovornosti. Režiser David Michôd je v intervjujih pojasnil, da ga je zanimal predvsem prehod iz mladostniške naivnosti v spoznanje o teži vladarskih odločitev, kar je tema, ki presega zgolj zgodovinski okvir.
