K prijetnemu druženju je vizualni podpis s projekcijo umetniških fotografij dodala še Nino Bektashashvili, gruzijska umetnica, ki že več let živi v Sloveniji in je kolekcijo ujela v poetičen vizualni editorial.
Dogodek je bil priložnost, da sta modna ustvarjalka Nika Ravnik in oblikovalka nakita Martina Obid Mlakar predstavili svoji novi kolekciji – Geometrija občutka in Zen Gardens – ter se zahvalili prijateljem, strankam in podpornikom. »Z Martino sva želeli v miru proslaviti in pozdraviti prijatelje, hkrati pa predstaviti novo kolekcijo in se zahvaliti vsem, ki naju spremljajo. Čajanka je bila priložnost za sproščeno druženje v ustvarjalnem prostoru,« je povedala Nika Ravnik. V njenem ateljeju, ki ni le trgovina, ampak tudi delovni in umetniški prostor, takšne dogodke pripravijo večkrat na leto – kot odprta vrata ustvarjalnosti, dogodek, na katerem se prepletajo moda, umetnost in pogovor. Obiskovalci so vsekakor vedno dobrodošli po vnaprejšnjem dogovoru.
Geometrijske like zlagala kot origami
Dogodek je sledil velikemu uspehu modne oblikovalke, ki je letos prejela kar dve pomembni nagradi na področju trajnostne mode. Na natečaju SME EnterPRIZE 2025, ki ga organizira zavarovalnica Generali, je v kategoriji pozitiven vpliv na okolje osvojila prvo mesto in si s tem zagotovila sodelovanje v drugem krogu izbora na evropski ravni. Le deset dni pozneje je na ljubljanskem tednu mode (LJFW) prejela tudi nagrado LJFW WOW sustainability 2025 za najbolj trajnostno kolekcijo.
Njena nagrajena kolekcija Geometrija občutka je rezultat večmesečnega raziskovanja oblikovanja brez odpadka (zero waste design). Oblačila so zasnovana iz geometrijskih likov, ki se zlagajo kot origami, pri čemer je material v celoti izkoriščen, to pa kolekciji daje značilno podobo. »Navdih sem črpala iz umetniških del srbske umetnice Bosiljke Zirojević Lečić,« je povedala Nika Ravnik in dodala, da so jo njene slike vodile v raziskovanje linij, oblik, pregibov, zasukov in zlaganja, ki so prerasli v tkanino, oblačilo in gib. Pri izdelavi je uporabila izključno materiale iz antikvariata blaga Anselma ŠTOFF, kjer hranijo tako imenovane mrtve zaloge (ali deadstock) – kakovostne, a neprodane zaloge tekstilij iz prejšnjih sezon. »Gre za blago, ki bi sicer postalo odpadek. S tem, ko mu vdihnem novo življenje, celotna kolekcija dobi dodatno trajnostno vrednost,« poudarja oblikovalka.
Sodelovanje z Martino Obid Mlakar je bilo naravno nadaljevanje njene zgodbe. Oblikovalka je ustvarila linijo nakita Zen Gardens, ki sta jo navdihnila miren, meditativni proces nastajanja kolekcije in japonska estetika minimalizma. »Martina je bila zraven že od nastanka kolekcije, spremljala je proces in ustvarila uhane posebej zame, gre za odziv na oblikovanje kolekcije Geometrija občutka,« nam je povedala Nika Ravnik in dodala, da sta k uspešni zgodbi na ljubljanskem tednu mode svoje dodali tudi obutev iz trgovine Lili Jolie in stilistka Nina Jagodic. Na čajanki so obiskovalci tako lahko občudovali unikaten nakit, ki je nastal v dialogu med oblikovalkama ter se popolnoma ujema z linijami in barvno harmonijo kolekcije.
Vse več časa namenja pedagoškemu delu
Vizualni del dogodka je zaokrožila projekcija fotografij gruzijske umetnice Nino Bektashashvili, ki je v objektiv ujela subtilne trenutke iz ozadja modnega ustvarjanja – dotik tkanine, detajl kroja, žarek svetlobe na gubi obleke. »Ni šlo za klasično razstavo, temveč za projekcijo na steno, v duhu sproščenega druženja. Želele smo ustvariti dogodek, ki ni le predstavitev mode, ampak tudi prostor pogovora, topline in ustvarjalnega diha,« je ugotavljala Nika Ravnik, ki se čedalje bolj usmerja v pedagoško delo.
Po sodelovanju s Centrom za raziskave dizajna zdaj kot zunanja sodelavka deluje na fakulteti za dizajn, kjer skupaj z izredno profesorico Tanjo Devetak vodi predmet studio za konceptualno modno oblikovanje. V okviru tega študente spodbuja k razmišljanju o trajnosti že v idejni fazi in k raziskovanju novih, nekonvencionalnih pristopov. »Pomembno je, da mladi razumejo, da je vsaka njihova odločitev – od izbire materiala do tehnike izdelave – del trajnostne verige,« pravi.
Čeprav priznava, da je pot do resnične ozaveščenosti še dolga, je optimistka: »Kupce je treba še naučiti, zakaj je pomembno, da izdelek ni le lep, temveč tudi odgovoren. Vendar verjamem, da se spremembe že dogajajo – vsaka takšna čajanka, vsak pogovor in vsaka kolekcija prispevajo k temu, da se miselnost počasi spreminja.« Ob koncu doda, da je v njenem ateljeju vedno dobrodošel vsak, ki ga zanimata trajnostnost in estetika. »Tudi čajanka v našem ateljeju je prostor, kjer se druženje prepleta z idejami, kjer se moda sreča z odgovornostjo in kjer lahko vsak začuti geometrijo občutka,« je sklenila Nika Ravnik.
