Ponovno odkritje je rezultat dolgotrajnega iskanja biologa Connorja Bladesa, projektnega referenta pri tamkajšnjem ministrstvu za okolje. Usodnega jutra, 20. marca 2025, je Blades v gozdu v okrožju St. Andrew dvignil kamen in pod njim zagledal komaj opazno bitje, ki je spominjalo na deževnika. Previdno ga je namestil v steklen kozarec z zemljo in listjem ter ga prenesel v laboratorij Univerze na Zahodni Indiji.
»Po letu dni iskanja postaneš nekoliko pesimističen,« je povedal Blades. »Trudil sem se ohraniti trezno glavo, saj sem vedel, kako podobna je brahmanski slepi kači, ki pa je daljša in nima značilnih rumenih hrbtnih črt.«
Ponovno odkritje je potrjeno tudi s strani naravovarstvene organizacije Re:wild, ki v sodelovanju z lokalnimi oblastmi na Barbadosu deluje na ohranjanju endemičnih vrst. Vodja karibskega programa Justin Springer je poudaril, da gre za izjemen dogodek: »To odkritje potrjuje, da še vedno obstajajo pomembni elementi našega ekosistema, ki jih moramo zaščititi.«
Kača, ki je bila že skoraj pozabljena
Vrsta Tetracheilostoma carlae je bila prvič uradno opisana leta 2008 s strani biologa S. Blaira Hedgesa z Univerze Temple, ki jo je poimenoval v čast svoji ženi. Hedges je takrat analiziral genetske vzorce in ugotovil, da ne gre za že znano vrsto. Takrat so obstajali le trije znani primerki – dva v britanskem naravoslovnem muzeju in en napačno označen v Kaliforniji.
Kača je slepa, prehranjuje se z mravljami in termiti ter izleže eno samo, zelo tanko jajce. Odrasli primerki dosežejo dolžino do deset centimetrov. Zaradi svoje velikosti in načina življenja se zlahka izmuznejo očem raziskovalcev.
IUCN (Mednarodna zveza za ohranjanje narave) je vrsto leta 2015 uvrstila med kritično ogrožene. Po podatkih organizacije je bilo od leta 1889 do danes le nekaj zanesljivih opažanj, zadnje pa je bilo dokumentirano leta 2005 blizu mesta Hillaby. Zaradi pomanjkanja zapisanih primerov obstaja velika verjetnost, da gre za izjemno redko in lokalizirano vrsto.
Klic k zaščiti biotske raznovrstnosti
Znanstveniki in naravovarstveniki upajo, da bo to odkritje pripomoglo k večji osveščenosti o pomenu ohranjanja habitatov na Barbadosu, kjer so številne druge endemične vrste že izumrle – med njimi tudi barbadoški racer, barbadoški skink in posebna vrsta jamske kozice.
»Barbados je eden izmed karibskih otokov z najmanj ohranjenega prvotnega gozda – slabše je le še na Haitiju,« opozarja Hedges. »Upam, da bo ta drobna kača postala simbol naravovarstva na otoku.«
