Goriški zid
Poštne znamke niso le dokazilo o plačani poštnini, temveč so tudi kulturni in umetniški fenomen ter predstavljajo enega prepoznavnejših vizualnih simbolov nacionalne kulture, so vizualni produkt države, zato naj bi bila velika pozornost posvečena izbiri motivov in simboličnim sporočilom (vir: Dino Murić). Tisti filatelisti, ki znamk ne vidijo zgolj kot zbiranja primernih pisanih listkov, so se izurili tudi v prepoznavanju njihove sporočilne vrednosti, ki je včasih tudi zlorabljena za politične namene. Torej ni nič novega, če poštne uprave na znamkah sporočajo svoje politične in druge interese. Spomnimo na slavljenje mnogih partijskih kongresov v državah nekdanjega vzhodnega bloka in seveda tudi nekdanji skupni državi …
Pred tednom je, nenapovedana, v Italiji izšla znamka s precej spornim sporočilom. Velik napis na njej sporoča, da slavi 20. obletnico padca goriškega zidu (Caduta del muro di Gorizia); izšla je v tematski seriji Državljanska čut (il Senso civico), posvečeni sožitju med narodi.
Ste že slišali za goriški zid? Menda mu tako pravijo na italijanski strani meje (vir: wikipedija), na slovenski smo mu vedno rekli ograja. Poskuša italijanska pošta potegniti vzporednice s kitajskim ali vsaj berlinskim zidom? Oba sta preprečevala prehod ljudi, mimo »goriške ograje« smo Slovenci brez težav hodili s prepustnicami (lokalni prebivalci) ali potnimi listi (vsi preostali), Italijani pa k nam po cenejši bencin in boljše, cenejše meso. Je sporočilo samo zavajajoče nedostojno ali bi se Italijani radi še enkrat prikazali kot velike žrtve groznega Tita, kar se da pogosto prebrati tudi v italijanskem časopisju? Ker se je na predstavitev znamke pripeljal italijanski zunanji minister Antonio Tajani, prišli pa so tudi predsednik italijanske zveze filatelističnih društev, desničarski poslanec poslanske zbornice, gostil jih je goriški župan Rodolfo Ziberna, lahko ugibamo, da je šlo za proslavo desno usmerjenih – iz Slovenije razen nekaj filatelistov ni bilo nikogar. Mimogrede, na slovensko proslavo obletnice vstopa Slovenije v EU nekaj dni kasneje v Novi Gorici je poleg celotnega slovenskega političnega vrha prišel tudi Romano Prodi, nekdanji predsednik italijanske vlade in bivši predsednik evropske komisije.
Je pa znamka po svoje zanimiva. Na njej je oblikovalec Fabio Abbati prikazal krožni talni mozaik (avtor: zamejski Slovenec Franko Franc Vecchiet), ki je na Trgu Evrope/Piazza della Transalpina nastal leta 2004, pa tudi dvojezični italijansko-slovenski napis »20. obletnica«, da ne omenjamo slovenske državne zastave. Znamko so natisnili v nakladi 250.000 primerkov, ima opisno nominalo »B ZONA 1 50 g«, kar znese 3,15 evra; največja količina, ki jo je mogoče kupiti, je 45 znamk, toliko jih je v prodajni poli. In še zanimivost: kljub zagotovilom italijanske pošte, da bo znamko tega dne mogoče kupiti pri filatelističnem okencu pošte Gorica Verdi, se to ni zgodilo. Tega dne so jo prodajali le na občini.
