Diane Keaton kot modna ikona

Po novici, da se je Diane Keaton v 79. letu starosti za vedno poslovila, je na družbenih omrežjih znova zakrožil posnetek z modne revije Ralpha Laurena iz leta 2022. Če na modnih brveh sicer vlada stroga resnost, je oskarjevka pokazala, kdo je. Sproščena, s kozarcem vina v roki, nasmejana in v ritmičnem pozibavanju z glavo je navdušeno spremljala manekenke, ki so se sprehajale mimo. Ta prizor ne ujame le njenega značilnega androginega, natančno krojenega sloga in dejstva, da so jo modne hiše želele v prvih vrstah svojih revij – temveč pokaže, da je bila moda zanjo predvsem instinktivno in nalezljivo veselje.

Bila je svoj lasten stilist

V času, ko se redko kateri zvezdnik odpravi od doma brez vojske stilistov (in je modna industrija polna ljudi, ki so »modni«, a le redki zares stilski), je bil pristop Diane Keaton samosvoj, izrazit in nepopoln, a vedno očarljiv. Njena garderoba – sakoji, klobuki, neskončna zbirka črnih puloverjev – je bila njen zaščitni znak. Bila je svoj lasten stilist. »Diane je vedno hodila v svojem ritmu – v načinu, kako je živela, kako je videla svet in kako je navdihovala druge,« so zapisali pri Ralphu Laurenu. »Bila je pristna, edinstvena in polna srca. Vedno je bila sama – ena in edina.«

Vzpon Diane Keaton v Hollywoodu sega v čas, še preden je modna industrija začela do potankosti nadzorovati vsak zvezdniški videz. Njena ljubezen do oblačil pa je obstajala že dolgo pred njeno slavo. V slikovni knjigi Fashion First (2024) je opisala otroško očaranost nad modnimi dodatki in oblačili, ki jih je mama šivala na domačem stroju.

Ko je v sedemdesetih letih zaslovela s filmi, kot je Boter, je bil njen modni okus že izoblikovan. Na platnu pa so se meje med likom in resničnostjo pogosto zabrisale. Čeprav bi bilo krivično soditi slog igralke po kostumih, je v filmu Annie Hall (1977) v resnici oblekla samo sebe. Režiser Woody Allen ji je namreč naročil, naj lik oblikuje po lastnem okusu, saj je bil delno zasnovan po njej in po njunem razmerju. Prepoznaven slog naslovne junakinje – ohlapne hlače, velike srajce, kravate in klobuki – je bil pravzaprav njen. Zvezdnica se nikoli ni pretvarjala – njena ljubezen do klobukov, širokih pasov, smokingov, pletenih hlač, kravat in drznih dodatkov je vztrajala še dolgo po obdobju Annie Hall. Tudi obleka, v kateri je prejela oskarja za to vlogo, je bila povsem njena: dvoredni sako armani, dopolnjen z rožnatim nageljnom in kombiniran s črtastim krilom čez hlače. Bil je to igriv poklon eleganci v času, ko je večina zvezdnic rdeče preproge krasila s klasičnimi večernimi toaletami.

V omari ni imela samo hlač

A njen slog se je vseeno razvijal. Pogosto so jo videvali na modnih tednih in revijah, kjer je spremljala trende in jih subtilno vključevala v svoj videz. Kadar je želela preizkusiti meje silhuet, je nosila comme des garçons ali thoma browna; ob drugih priložnostih je izbrala majhne črne obleke ali krila s pikami – kot opomnik, da v njeni omari niso le hlačni kostimi.

Tudi na filmu je znala s kostumi povedati zgodbo. V poznejših delih, kot je Something's Gotta Give, je poosebljala urbano prefinjenost in privilegirano samozavest v kašmirju, brezhibnih belih srajcah in jeansu. Njena drža v teh oblačilih je pogosto razkrivala več kot scenarij – vedela je, da moda govori, še preden spregovorimo mi sami.

A ena stvar se pri njej nikoli ni spremenila: Diane Keaton se nikoli ni jemala preveč resno. V knjigi Fashion First je celotno poglavje namenila svojim modnim spodrsljajem – denimo smokingu iz leta 2004, zaradi katerega se je znašla na seznamih »najslabše oblečenih«. »Med ustvarjanjem knjige smo se ob mojih izbirah neizmerno zabavali,« je povedala za Women's Wear Daily. »To je verjetno moje najljubše poglavje. Če se ne moremo smejati sami sebi, kaj nam sploh ostane od življenja?«