Preiskava je analizirala prvih 100 videoposnetkov pod ključnikom #mentalhealthtips in jih predložila strokovnjakom s področja psihologije in psihiatrije. Rezultati so šokantni: kar 52 od 100 videoposnetkov je vsebovalo dezinformacije o obvladovanju travme, nevrodivergence, tesnobe, depresije in resnih duševnih bolezni. Mnogi drugi videoposnetki so bili ocenjeni kot nejasni ali celo nekoristni.

David Okai, nevropsihiater in raziskovalec psihološke medicine na King's College London, ki je pregledal videoposnetke, povezane s tesnobo in depresijo, je za Guardian dejal, da nekatere objave zlorabljajo terapevtski jezik, na primer z izmenično uporabo izrazov dobro počutje, tesnoba in duševna motnja, kar lahko vodi do zmede o tem, kaj duševna bolezen dejansko pomeni. Številni videoposnetki so tudi ponujali splošne nasvete, ki temeljijo na ozki osebni izkušnji in anekdotičnih dokazih, ki niso splošno uporabni.

Tudi Amber Johnston, psihologinja, akreditirana pri Britanskem psihološkem združenju, ki je pregledala videoposnetke, je dejala, da tiktok širi dezinformacije s sugestijami, da obstajajo skrivni univerzalni nasveti in resnice, zaradi katerih se gledalec lahko počuti še slabše. Med njimi so zloraba strokovnega terapevtskega jezika, ponujanje »hitrih rešitev« za kompleksne težave, promocija prehranskih dopolnil brez znanstvene podlage ter celo lažne trditve, ki normalne čustvene odzive prikazujejo kot simptome resnih duševnih motenj. Kot primer zavajajočih nasvetov je navedeno celo uživanje pomaranče pod prho za zmanjšanje tesnobe ali obljube o zdravljenju travme v eni uri.

Na pisanje Guardiana so se že odzvali britanski poslanci, ki pozivajo vlado k nujni okrepitvi regulacije spletnih platform, da bi zaščitili javnost pred širjenjem škodljivih dezinformacij na področju duševnega zdravja. Poudarjajo, da kratki, senzacionalistični videoposnetki pogosto zasenčijo kompleksnost strokovnega terapevtskega dela in da terapija ni "čarobna" hitra rešitev za vse.

Tiktok se je na ugotovitve odzval z zagotovilom, da odstranjujejo videoposnetke, ki odvračajo od iskanja medicinske pomoči ali promovirajo nevarne načine zdravljenja. Prav tako usmerjajo uporabnike v Združenem kraljestvu, ki iščejo informacije o duševnih težavah, na zanesljive vire informacij NHS.

Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da je nujno zagotoviti, da se ljudje zavedajo nevarnosti zaupanja nepreverjenim nasvetom na družbenih omrežjih in da se v primeru težav z duševnim zdravjem obrnejo na usposobljene strokovnjake. Širjenje dezinformacij lahko namreč povzroči dodatno stisko in trivializira izkušnje tistih, ki se že soočajo z resnimi duševnimi boleznimi.

Priporočamo