Ustanovitev Svetovne nogometne zveze oziroma Fédération internationale de football association (Fifa) na dan 21. maja 1904 v Parizu ni bila naključje, temveč posledica razraščanja popularnosti nogometa po Evropi. Ekipe so potrebovale poenotena mednarodna pravila igre in strokovno organizacijo. Toda Fifa je prerasla v mnogo več, ko so se prepletli športni, politični in gospodarski interesi. Danes bedijo nad nogometom, malim nogometom in nogometom na mivki, sedež imajo v Zürichu, vanjo je vključenih 211 nacionalnih združenj in nacionalnih moških ekip ter 129 ženskih reprezentanc.
Države članice morajo biti tudi članice ene od šestih regionalnih konfederacij, med katere sodi tudi Evropska nogometna zveza (Uefa), ki so jo ustanovili leta 1954 in katere trenutni predsednik je Aleksander Čeferin. Predsednik Fife je Gianni Infantino. Prvi predsednik Fife je bil Robert Guérin, najdlje, kar 33 let, je predsedoval Jules Rimet, skupaj se je na čelu Fife zvrstilo deset predsednikov.
Prvi koraki Fife
Leta 1904 je bilo več mednarodnih nogometnih tekem že odigranih, a brez skupne nadnacionalne organizacije. Pobudo za ustanovitev zveze sta dali Francija in Belgija, soustanoviteljice so bile še Danska, Nizozemska, Španija, Švedska in Švica. Ustanovitev je pisno podprla tudi Nemčija. Poleg že omenjenega francoskega športnega funkcionarja, novinarja in prvega predsednika Fife Roberta Guérina je bil med idejnimi očeti zveze tudi Belgijec Louis Muhlinghaus, medtem ko je bil nizozemski funkcionar in tajnik Fife Carl Anton Wilhelm Hirschmann zaslužen za širitev zveze in reorganizacijo po prvi svetovni vojni.
Fifa je bila že od začetka tudi politično telo. Najprej je v njej dominirala Evropa, preostali svet je bil bolj pasiven, že omenjeno širjenje nogometa po kolonijah pa je zgolj krepilo zahodno hegemonijo v športu. Fifa je sicer zavzela nevtralno in vsaj na videz apolitično držo, v praksi pa je vseeno pogosto igrala z diplomatskimi kartami; sploh recimo, ko se je sprejemalo nove članice, ko je bilo treba obsoditi rasizem in apartheid ali pa ko je bilo treba v devetdesetih izključiti Jugoslavijo zaradi mednarodnih sankcij, ki so bile posledica vojne na Balkanu.
Afera Fifagate
Na začetku je bila Fifa tako rekoč brez sredstev. Delovali so na prostovoljni osnovi oziroma nekaj denarja so prispevale nacionalne zveze. A ni bilo dolgo tako, sploh ko je leta 1974 predsednik postal João Havelange. Med letoma 1998 in 2015 je pod vodstvom Seppa Blatterja Fifa že postala gospodarski gigant, a tudi sinonim za korupcijo. Premamili so jih komercialni interesi in prestiž, služili so pri prodaji vstopnic, oglaševanju. Coca-Cola, Adidas, Visa, McDonald's, Budweiser, Hyundai-Kia niso le financerji, ampak že zelo dolgo ključni igralci v politični dinamiki Fife. Samo v obdobju med letoma 2011 in 2014 so sponzorstva sestavljala 29 odstotkov vseh prihodkov, kar pomeni 1,6 milijarde ameriških dolarjev.
Fifa se je desetletja kopala v obtožbah glede korupcije. João Havelange je prek Horsta Dasslerja sodeloval z Adidasom in agencijo International Sport and Leisure (ISL), ki je tržila televizijske pravice in hkrati podkupovala funkcionarje, tudi Havelangea in Blatterja. Švicarsko sodišče je leta 2010 ugotovilo, da je ISL izplačal kar 138 milijonov ameriških dolarjev podkupnin. Istega leta je zveza zapadla v nov škandal s sporno izbiro Katarja (2022) in Rusije (2018) za organizatorja svetovnega prvenstva v nogometu. Poznejše preiskave so pokazale, da je Katar plačal več milijonov ameriških dolarjev članom izvršnega odbora Fife.
Leta 2015 se je zgodil največji škandal v zgodovini športa, tako imenovani Fifagate, ki je terjal operacijo FBI in posledično množične aretacije več visokih funkcionarjev zveze. Obtožili so jih podkupovanj v višini več kot 200 milijonov ameriških dolarjev, pranja denarja, poneverb in izsiljevanj. Predsednik Blatter je dokončno odstopil, ko so ga osumili, da je leta 2011 predsedniku Uefe Michelu Platiniju izplačal dva milijona švicarskih frankov. Etična komisija pri Fifi je oba suspendirala za osem let, pozneje so sankcije skrajšali na šest let, leta 2022 pa sta bila oproščena na kazenskem sodišču v Švici. Fifa v njunem primeru še naprej vztraja pri disciplinskih sankcijah.
Dvoličnost zveze Fifa
Škandal se je zgodil tudi na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2018 v Rusiji, ko je sodnik Joseph Lamptey dosodil sporno enajstmetrovko na kvalifikacijski tekmi med Senegalom in Južno Afriko, za Južno Afriko. Pozneje so mu manipulacijo dokazali, Fifa ga je dosmrtno suspendirala, tekmo pa so razveljavili in jo ponovno odigrali, kar se zgodi zelo redko. Na prvenstvo so šli Senegalci.
Ko leta 2022 ob invaziji Rusije na Ukrajino Fifa najprej ni sledila priporočilom mednarodne javnosti, naj Rusijo izključi iz kvalifikacij za SP, in so to storili šele pod pritiski, so v javnosti poželi kar nekaj kritik. Ni pa lani sedel na zagovor nogometna legenda Lionel Messi, ko so ga obtožili, da je na klubskem tekmovanju (z Interjem Miami) žalil temnopoltega nogometaša. To je potem v javnosti sprožilo debate o dvoličnosti zveze v primerih zvezdnikov. Danes Fifa sicer skuša kazati boljšo podobo, a monopolna moč, ki jo ima nad svetovnim nogometom, ostaja ključni vir tveganj.