Dansko mesto Thylejren, znano tudi kot Thy Camp, je svojo prepoznavnost začelo dobivati v 70. letih. Takrat je bilo to predvsem začasno alternativno zbirališče, navdihnjeno z velikimi glasbenimi festivali tistega časa. Prvoten načrt posebne skupnosti je bil, da pridejo na območje, poskusijo skupaj živeti in se nato razidejo. Namesto tega so na območju najprej ostali čez zimo, nato zgradili prebivališča in počasi spremenili kratkotrajno idejo alternativne skupnosti v način življenja. Po več kot 50 letih mesto še vedno obstaja, poročajo tamkajšnji mediji.
Thylejren sicer ne deluje kot denarno neopazen mehurček, ločen od Danske. Prebivalci še vedno živijo v skladu z danskim pravom in sodelujejo z zunanjim gospodarstvom. Skupnost upravlja ekološko trgovino z živili, kavarno in pivnico. Še vedno ohranjajo tudi festivale, ki privabljajo obiskovalce. Te dejavnosti nujno vključujejo denar.
Ni tradicionalnih poklicev
V skupnosti pa denar igra bistveno manjšo vlogo kot skoraj povsod drugje. Ni običajnih plač, med prebivalci se ne plačuje najemnina in ni nepremičninskega trga. Vsakdanje življenje je organizirano okoli sodelovanja.
Ljudje v Thylejrenu nimajo niti poklicev v tradicionalnem smislu. Namesto tega si delijo naloge in o njih razpravljajo. Nekdo lahko prevzame odgovornost za pripravo hrane, vzdrževanje stavb, varstvo otrok ali organizacijo dogodkov. Te vloge se sčasoma razvijajo na podlagi individualnih sposobnosti, razpoložljivosti in potreb skupnosti.
Kljub temu ima mesto skupen denarni sklad, iz katerega pokrivajo redne stroške, a posamezniki ne prejemajo plač.
Stanovanje le kot bivališče
Eden pomembnejših prostorov v skupnosti so veliki vrtovi, ki povezujejo prebivalce. Hkrati pa ne jedo le hrane, ki jo pridelajo. Obstoj lokalne ekološke trgovine z živili pomeni, da skupnost hrano skupaj nakupuje in prodaja prek bolj konvencionalnih kanalov. Do hrane prebivalci dostopajo v skupnosti, individualne kupne moči namreč nimajo.
Tako kot zemlja se tudi stanovanja uporabljajo kolektivno. Dolgoročni prebivalci imajo stabilne domove in bivališča, priznana znotraj skupnosti, a posebnost je, da stanovanj ne dojemajo kot naložb ali virov dohodka. Ob tem lokalni prebivalci poudarjajo, da je stopnja kriminala res nizka in da se kraje znotraj skupnosti ne dogajajo.
