Na vzhodnem obzorju bo danes zvečer vzšla rdeča Luna, kot ji včasih rečejo, ki bo na nebu nad Slovenijo ponudilo prizor, ki je stoletja veljal za znamenje iz nebes in temačen znanilec prihodnosti. Ovita bo namreč v Zemljino senco, žareča v skrivnostni, krvavo rdeči svetlobi. Za nas bo to osupljiv astronomski dogodek, za naše prednike v srednjem veku (in še lep čas kasneje) pa je bil to trenutek, ko so z grozo gledali v nebo, pričakujoč vojno, kugo ali nesrečo, ki bo prizadela cesarja in ljudstvo.
Ta popolni Lunin mrk bo viden po vsej deželi, njegova posebnost pa je, da se bo zgodil sočasno z Luninim vzhodom. Vrhunec mrka, ko bo Luna najbolj rdeča, bo nekaj po 20. uri, celotna faza popolnega mrka pa bo trajala od približno 19.30 do 20.50. Točne ure smo ože objavili tukaj.
Prelivanje krvi
Danes seveda razumemo, da je rdeča barva posledica sončne svetlobe, ki se lomi skozi Zemljino atmosfero in osvetljuje Luno. Toda v času, ko znanost še ni razpršila senc vraževerja, je imel takšen pojav povsem drugačen pomen. V ljudskem izročilu naših krajev, ki je bilo prepleteno s slovanskimi miti in krščansko simboliko, je »krvava Luna« veljala za eno najmočnejših znamenj.
Pripovedi starih so svarile, da rdeča Luna napoveduje prelivanje krvi – bodisi v bitkah s Turki, ki so bili stalna grožnja na mejah monarhije, bodisi v notranjih kmečkih uporih. Letopisci in duhovniki so takšne nebesne pojave pogosto povezovali z dogodki, ki so sledili: nenadno smrtjo vladarja, uničujočo točo, ki je uničila letino in prinesla lakoto, ali izbruhom kužnih bolezni, ki so praznile vasi.
Ljudsko verovanje je bilo globoko povezano z naravnimi cikli. Rdeča Luna je veljala za motnjo v nebesnem redu, za slabo znamenje za poljedelce in živinorejce. Strah jih je bilo, da bo živina zbolela, da bo vino kislo ali da bo divjad izginila iz gozdov.
Molitev proti zlu
Ponekod drugod po Evropi pa so verjeli, da takrat na svet pridejo volkodlaki ali da imajo čarovnice in mračne sile posebno moč. Ob takšnih večerih so ljudje ostajali v svojih domovih, prižigali sveče in molili za zaščito pred zlom, ki naj bi ga naznanjal nebesni ogenj.
Ta strah je bil v popolnem nasprotju z današnjim navdušenjem. Razvoj astronomije, zlasti od časov razsvetljenstva naprej, je strah pred neznanim postopoma zamenjal za radovednost in znanstveno razumevanje. Prizor, ki je nekoč povzročal tesnobo, je danes priložnost za druženje, izobraževanje in občudovanje vesolja.
Za najboljše doživetje redkega pojava astronomi svetujejo, da si poiščete lokacijo z odprtim pogledom proti vzhodnemu obzorju, stran od mestnih luči. Posebna oprema ni nujna, saj je dogodek varen za opazovanje s prostim očesom. Vseeno pa bo daljnogled ali teleskop ponudil še bolj dramatičen pogled na Lunino površje, odeto v rdečkaste odtenke.
Mar ni to tudi imenitna priložnost za prav poseben razmislek? Pogled na rdečo Luno in njeno razumevanje bržkone kaže, kako daleč smo prišli – od strahu pred nebesnimi znamenji do znanstvenega razumevanja, ki nam ponuja, da v takšnih dogodkih vidimo zgolj posebno naravno lepoto.
Mimogrede, javnemu opazovanju Luninega mrka se pod vodstvom astronomov iz zavoda Cosmolab lahko po 19. uri pridružite pri Tivolskem gradu v Ljubljani. Astronomsko društvo Orion pa bo v sodelovanju z Osnovno šolo borcev za severno mejo v primeru jasnega vremena od 19.30 ure naprej organiziralo javno opazovanje vzhodno od parkirišča ob omenjeni šoli v Mariboru.
