Luke Kemp, avstralski raziskovalec Centra za raziskovanje eksistencialnih groženj univerze Cambridge, je v svoji novi knjigi Goljatovo prekletstvo: Zgodovina in prihodnost družbenega kolapsa (Goliath's Curse: The History and Future of Societal Collapse) opozoril na ključno skupno točko preteklih razkrojev družbe – neenakost. Na podlagi svojih raziskav je prišel do ocene, da smo ljudje v bistvu egalitarni, v propad pa nas vodijo obogatele elite, obsedene s statusom. Navaja celo presenetljiv podatek, da se je življenje navadnega prebivalstva v preteklosti po propadu družbe celo izboljšalo. Žal zaradi današnje globalne prepletenosti in izzivov našega časa ni tako optimističen, da bi se podobno zgodilo ob propadu sodobne družbe. Opozarja, da je verjetnost družbenega kolapsa velika, a ohranja optimizem, da bi se sodobna družba lahko tudi reformirala in stopila na boljšo pot.
Izhodiščna premisa njegove knjige je, da ne bi smeli uporabljati izraza civilizacija. Meni, da gre zgolj za propagandni izraz, ki so ga uvedli voditelji za legitimacijo svoje oblasti. »Zgodovina se najbolje pripoveduje kot zgodba o organiziranem kriminalu,« je v pogovoru za Guardian povedal Kemp. »Gre za to, da ena skupina ustvari monopol nad viri z uporabo nasilja nad določenim ozemljem in prebivalstvom.«
»Ko pogledate Bližnji vzhod, Kitajsko, Srednjo Ameriko ali Ande, kjer so nastala prva kraljestva in imperiji, ne vidite civiliziranega vedenja, ampak vojno, patriarhat in žrtvovanje ljudi,« pravi in opozarja, da je šlo pri tem pravzaprav za evolucijsko nazadovanje od egalitarnih in mobilnih družb lovcev in nabiralcev, ki so široko delile orodja in kulturo ter preživele sto tisoče let. »Namesto tega smo začeli spominjati na hierarhije šimpanzov in gorilje hareme.«
Namesto izraza civilizacija zato uporablja izraz goljat, ker gre za družbe, zgrajene na prevladi države nad državljanom, bogatih nad revnimi, gospodarjem nad sužnjem in moških nad ženskami. Nastanek goljatov ni naključen in je močno pogojen z zelo specifičnimi dejavniki.
Kako nastanejo goljati …
Prvi dejavnik je obstoj posebne vrste hrane, ki nima kratkega roka užitnosti in jo je mogoče ukrasti in shraniti. Eno teh ključnih živil je žito, vendar so lahko to vlogo igrala tudi druga živila. V Severni Ameriki je pojav gojenja koruze in fižola privedel do družbe, v kateri je prevladovala elita duhovnikov in žrtvovanja ljudi, pravi Kemp.
Drugi dejavnik je monopolizacija orožja. Ni naključje, da so prvi goljati v Mezopotamiji nastali z bronastimi meči in sekirami. Gre za veliko boljše orožje od kamnitih in lesenih sekir. Pomembno pa je tudi, da prebivalstvo pred »elito« ne more pobegniti. Kraji, kjer morja, reke, puščave in gore preprečujejo prosto gibanje ljudi, povečajo verjetnost, da bo tiranom uspelo, da si bodo podredili prebivalce. Takšen primer so zgodnji Egipčani, ki so ujeti med Rdečim morjem in Nilom postali plen faraonov.
... in kako propadejo
Vsi goljati pa vsebujejo seme lastnega propada, pravi: »Prekleti so, in to zaradi neenakosti.« Neenakost ne nastane, ker so vsi ljudje pohlepni. Niso, pravi Kemp. Ljudstva Khoisan v Južni Afriki so na primer tisoče let delila in ohranjala skupne posesti, kljub skušnjavi, da bi si prisvojila več. Nastanku goljatov pa sledi akumulacija premoženja elite, medtem ko se med ljudstvom začne širiti neenakost. »Potem ko elite izčrpajo vse več bogastva od ljudi in zemlje, naredijo družbe bolj krhke, kar vodi v notranje boje, korupcijo, osiromašenje množic, manj zdrave ljudi, prekomerno širjenje, degradacijo okolja in slabo odločanje majhne oligarhije. Izdolbena lupina družbe se sčasoma razbije zaradi pretresov, kot so bolezni, vojne ali podnebne spremembe.«
Kemp pravi, da je to sosledje mogoče videti od klasičnih nižinskih Majev do dinastije Han na Kitajskem in zahodnega rimskega imperija. Ker so bili propadi v preteklosti regionalni, so večinoma celo koristili prebivalstvu. Osvobojeni prevlade in obdavčitve so se lahko vrnili h kmetovanju. »Po padcu Rima so ljudje dejansko postali višji in bolj zdravi,« opozarja Kemp.
Propad danes ni rešitev
Takšen propad pa za sodobno prebivalstvo Zemlje verjetno ne bi prinesel podobne izboljšave življenja, temveč bi nas verjetno čakala globalna katastrofa. »Danes nimamo toliko regionalnih imperijev, kolikor imamo enega samega, medsebojno povezanega globalnega goljata. Vse naše družbe delujejo znotraj enega samega globalnega gospodarskega sistema – kapitalizma,« pravi Kemp.
Propadom običajno sledijo izbruhi nasilja elit, ki želijo ponovno pridobiti prevlado. Obseg uničenja z ognjem in mečem je omejen, medtem ko sodobno jedrsko orožje ogroža obstoj celotne Zemlje.
Zanemariti ne gre niti strašne prepletenosti sveta. Samo za izdelavo enega računalniškega čipa je potrebnih na tisoče komponent, ki jih izdelujejo različna in izredno specializirana podjetja v 12 različnih državah. Težava v eni državi pomeni krč proizvodnje čipov za ves svet. Brez teh pa ni mogoče ohranjati, kaj šele izboljšati sodobnega načina življenja.
Potem so tu še programi socialnega varstva prebivalstva in prepletena globalna proizvodnja hrane za več kot osem milijard ljudi na svetu, ki večinoma živijo v tesno poseljenih betonskih velemestih in se po kolapsu družbe ne bi tako enostavno vrnili h kmetovanju. Hkrati pa našemu planetu grozijo podnebne spremembe.
Potrebujemo alternativo
Boji se, da je kolaps globalnega goljata najverjetnejši izid razvoja današnje družbe, a meni, da obstajajo tudi rešitve. »Najprej in predvsem bi morali ustvariti pristne demokratične družbe, da izravnamo vse oblike moči, ki vodijo do goljatov,« pravi. Kot možnost vidi vodenje družb z neko obliko množične neposredne demokracije ob pomoči digitalnih orodij. Zgodovina namreč kaže, da so bolj demokratične družbe običajno bolj odporne, pravi. Ob tem pa svari, da ne bi smeli pasti niti pod vpliv sodobne duhovščine – tehnoloških velikanov, ki nam prodajajo svoje tehnoutopije.
»Vedno si je bilo lažje predstavljati konec sveta kot konec goljatov. To pa zato, ker so to zgodbe, ki so nam jih vcepljali v glavo v obdobju 5000 let,« pravi. »Danes si ljudje lažje predstavljajo, da lahko zgradimo inteligenco na siliciju kot pa to, da lahko izvajamo demokracijo v velikem obsegu ali da se lahko izognemo oboroževalnim tekmam. To je popolna neumnost. Seveda lahko izvajamo demokracijo v velikem obsegu. Smo naravno družabna, altruistična, demokratična vrsta in vsi imamo intuicijo proti dominaciji. Za to smo ustvarjeni.«
