Znanstveniki z Mednarodnega centra za pivovarstvo in destilacijo (ICBD) na univerzi Heriot-Watt so ugotovili, da spreminjajoči se vremenski vzorci vplivajo na aromatične spojine v brinovih jagodah. Te jagode imajo, podobno kot vino, svoj regionalni "terroir", odvisen od padavin in sonca. Ugotovitve so bile objavljene v reviji Journal of the Institute of Brewing, povzema pa jih britanski Guardian.
Matthew Pauley, docent na ICBD, je pojasnil: "Letina z veliko padavinami lahko zmanjša skupno vsebnost hlapnih spojin v brinovih jagodah za približno 12 odstotkov v primerjavi s sušnim letom." To ima neposredne posledice za senzorične lastnosti, ki določajo okus gina. Vpliv bolj mokrega vremena na vodotopne kemikalije v brinovih jagodah "ima neposredne posledice za senzorične značilnosti, zaradi katerih ima gin okus po ginu," je dodal.
Raziskava potrjuje vpliv dežja na profile okusov
Znanstveniki so destilirali brinove jagode iz različnih evropskih regij, vključno z Albanijo, Bosno, Makedonijo, Črno goro, Srbijo, Kosovom in Italijo, ter iz različnih letin. Nastale žgane pijače so analizirali z uporabo plinske kromatografije za merjenje ravni ključnih aromatičnih spojin.
Ugotovili so, da imajo jagode iz vsake regije drugačne kemične profile, in te razlike lahko vplivajo na lesne, smolnate, citrusne in cvetlične note v ginu. Količina padavin v določenem letu je pomembno vplivala na okus jagod. Bolj mokro vreme je pomenilo daljše obdobje sušenja jagod, kar je spremenilo količino vodotopnih kemikalij v jagodah.
Profesorica Annie Hill, vodja študije, je poudarila: "Najmanj vodotopne spojine so najbolj prizadete." Za destilarje to pomeni, da se lahko profil okusa spremeni glede na vremenske pogoje. "Za večmilijardno industrijo, ki je vse bolj osredotočena na doslednost in kakovost za svoje zahtevne potrošnike, to predstavlja tveganje," je dodala.
Proizvajalci vrhunskega gina namreč skrbno izbirajo brinove jagode iz določenih regij, da ohranjajo prepoznaven okus in slog.
