Legenda pripoveduje, kako je cerkev svetega Duha nastala na pobudo grofice, ki je v bližini imela grad. Po eni od različic pripovedi se je, ker je bila skoraj slepa v molitvi, zaobljubila, da bo v zameno za ozdravitev dala zgraditi cerkev. Ko se je njena prošnja izpolnila in je čudežno ozdravela, je začela iskati kraj za novo svetišče. Med razgledovanjem po okolici je opazila, da vsak dan v bližnji hrastov in brezov gozdič prileti in v njem gruli beli golob. To je bilo znamenje, da gre za pravo lokacijo in da naj cerkev začne zidati tam, posvečena pa naj bo svetemu Duhu. Vendar gradnja ni potekala gladko, saj je grofici zmanjkalo denarja. Cerkev bi ostala nedokončana, če ne bi za pomoč prosila okoliških kmetov. Zaradi dobrega slovesa in zaupanja, ki ga je uživala, so ji kmetje posodili denar. Tega jim je čez čas vrnila oziroma so domačini h gradnji prispevali s svojim delom in darovi. Tako o nastanku sakralnega objekta na Stari Gori pri Juriju ob Ščavnici v več različicah kroži zgodba.
Na župnijski spletni strani pa so zapisali, da se v literaturi pojavlja več različnih letnic nastanka cerkve, zagotovo pa drži, da izhaja iz zadnje četrtine 17. stoletja. Na plošči, vzidani v zvonik nad vhodom v cerkev, je zapisano, da je bila »na novo pozidana iz pobožnosti vernikov leta 1678«. »Izročilo pravi,« kot je zapisal avtor več knjig o zgodovini slovenskih cerkvah Franci Petrič, »da jo je dal postaviti sin grofa Schachenturma, a o tem v cerkvi ni pravega dokaza.« Nato se naveže na prej zapisano legendo, ki jo je oblikovala »ljudska domišljija«, s pripovedovanjem pa tudi spreminjala. Tako denimo med drugim kroži zgodba, da je cerkev zgradila grofica, ko je njena hčerka čudežno spregledala.
Kot je poudaril Petrič, legenda namiguje na to, da je svetišče verjetno resnično nastalo po zaobljubi in da so ga sezidali ob pomoči bogatih darovalcev. »Visoki zvonik in prostorna ladja z bogato opremo sta potrebovala veliko dobrotnikov. Zato je obisk v njej prava paša za oči,« je o baročni cerkvi zapisal poznavalec. Svetišče, ki v Prlekiji stoji na slemenu približno 250 metrov visokega griča, se je nekdaj imenovalo tudi cerkev pri sedmih lipah.
Pozlačeni oltarji in poslikave
V cerkvi poleg pozlačenih baročnih oltarjev, ki so prava galerija svetnikov in angelov, pozornost pritegnejo tudi freske, ki jih je leta 1889 ustvaril italijanski slikar Jakob Brollo. Kot je zapisal Franci Petrič, poznavalci tako imenovanega nazarenskega slikarstva pravijo, da spadajo med najlepše takšne poslikave pri nas. Posebnost svetišča, na kar je opozorila predsednica turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici in hkrati tudi vodja lokalnega turističnoinformacijskega centra Jasna Tomažin, je, da se ponaša z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Te so delo graške družine in segajo v konec 17. stoletja.
Svojevrstno je tudi to, da spovednica ni v osrednjem sakralnem prostoru, temveč stoji za oltarjem. Cerkev je podružniška, zato so maše v njej le ob posebnih priložnostih, kot so božič, velika noč, poroke in drugi slovesni dogodki. Za majhno vas, kot je Stara Gora, ki ima okoli 200 prebivalcev, je, kot je še poudarila Jasna Tomažin, svetišče precej veliko. »Vsakega prevzame pogled na mogočni oltar.«
Energijske točke in mlin na veter
Okolica cerkve ima še eno zanimivost – v neposredni bližini so štiri energijske točke. Tri so pri cerkvi in ena pri mlinu na veter, ki je prav tako vreden ogleda. Ta spomenik lokalni dediščini so postavili leta 1996 in gre za repliko z nekaj izvornimi deli Bečevega mlina iz Kokolajnščaka, ki je še leta 1957 mlel zrnje. Ponovno postavljen mlin danes spet melje moko, vendar le za turistične namene, z njim pa se ohranja spomin na posebnost gospodarskega življenja krajev v Slovenskih goricah vse do obdobja med obema vojnama. V nekdanji vaški šoli je na ogled etnološka zbirka domačina Jožefa Čuša, v kateri je zbranih več kot tisoč različnih predmetov, ki zajemajo vse od kmečkega do obrtniškega orodja ter tudi notranjo opremo nekdanjih kmečkih hiš.
V bližini, kamor se je mogoče odpraviti tudi peš ali s kolesom, je Blaguško jezero, ki se je v dobrih šestdesetih letih iz akumulacijskega bazena razvilo v priljubljeno izletniško točko.
