Ko govorimo o prekomernem turizmu, o tem, da se prebivalci Ljubljane in primorskih ter gorenjskih biserov pred hordami tujcev nimamo več kam skriti, obenem pa nam odžirajo stanovanja, saj nočejo spati v hotelih, ampak raje pri nas doma in s svojim denarjem dvigujejo cene hrane, pijače in drugih storitev, je težko razumeti članek v Nedeljskem dnevniku avgusta 1995 z naslovom Kje ste turisti?, ki ga je spisala Ines Vrenko. Vrenkova je bila razočarana, saj je pričakovala več turistov na Hrvaškem, predvsem v Dubrovniku. Če verjamete ali ne, julija 1995 so v Dubrovniku našteli le 40 tujih turistov, kar je kar kričalo po resni obdelavi težave.
Jasno, ne gre pozabiti, da je ozemlje na skrajnem jugu Hrvaške še ne dolgo nazaj trpelo zaradi hudih bojev in obstreljevanja, Dubrovnik ni bil ravno primeren za bivanje turistov, med vzroki za slab obisk pa je bila tudi slaba, mestoma celo nevarna povezava med centralno Hrvaško in jugovzhodom, torej mejo s Črno goro. Še več, teden kasneje so naši novinarji že pisali, da so trije izstrelki ubili tri kopalce.
Ko omenjamo, da je bilo leta 1995 julija v Dubrovniku le 40 tujih gostov, imamo pred sabo zanimivo primerjavo. Leta 2024 je bila hrvaška turistična destinacija z največjim številom realiziranih nočitev turistov ravno Dubrovnik, in sicer s 4,2 milijona nočitev na leto, kar je bilo 10 odstotkov več kot leta 2023. Največje število nočitev so ustvarili turisti iz Združenega kraljestva, sledili so jim turisti iz ZDA, Francije in Nemčije. Mimogrede, za Dubrovnikom je bilo drugo mesto po številu nočitev Rovinj s 4,1 milijona nočitev, sledila sta mu Poreč in Split s 3,1 milijona nočitev. Še en podatek, Hrvaško je lani obiskalo okoli 20 milijonov turistov, ne občutno, a vseeno nekaj manj kot leta 2023.
