Boštjan Romih se je doslej izkazal kot televizijski in radijski voditelj, predavatelj, ljubeči mož, oče in lastnik psov in mačk, zdaj pa ga čaka še igralski izziv. V duhoviti monokomediji Pasja komedija bo razkril vse lepote, zmede in komične nesporazume sobivanja s štirinožnim prijateljem. Režiser predstave je Ranko Babić, ki je skupaj s Tanjo Kocman in Nino Pečar ustvaril tudi scenarij.
Pasjo komedijo boste premierno prikazali ravno danes, 24. septembra, v Odiseji. Kaj si lahko obetamo gledalci?
Smeha, čustev, zabavnih peripetij in življenjskih resnic polno predstavo. In če bo le po mojih željah, Boštjana, kot ga na odrih še niste videli. Prihod psa v dom ti življenje v marsičem obrne na glavo in prilagajanje na nova pravila zna biti zelo stresno, z nekaj distance pa zelo zabavno. Material je torej na dlani, zdaj ga bom na svoj način prikazal gledalcem.
Koliko je predstava avtobiografska?
Elementi v predstavi bodo seveda taki, kot sem jih sam doživel. Veliko pa bo univerzalnih dogodivščin, ki jih doživljamo tako rekoč vsi lastniki psov. Tovrstna predstava je lahko pristna, če imaš izkušnje s psom in veš, kaj vse lahko kosmatinec ušpiči.
Kot piše na plakatih, kosmatinec ne bo igral v predstavi. Kje bo takrat?
Hm, kje bo takrat? Kaj pa vem, na sprehodu, na kavču, v svoji postelji, skratka, doma.
Ste tudi kdaj vadili na glas pred svojo psičko? In če ste, mislite, da ji je bilo jasno, da je govor o njej (no, o njeni živalski vrsti)?
Vaditi na glas in pred manjšim občinstvom je sila koristno, celo nujno. Nisem pa še slišal, da bi vadil nastop pred psom, ampak zabavna ideja. Morda jo uporabim pri predstavi. Gotovo bi bila to najbolj prizanesljiva publika. Ste pa odprli še eno zanimivo temo – lastniki psov se velikokrat sprašujemo, ali nam naši kosmatinci berejo misli. Včasih se mi zazdi, da samo pomislim, da bi ji dal priboljšek, pa je že pri meni.
Sicer ste ljubitelj tako mačk kot psov. Kaj najbolj občudujete pri enih in kaj pri drugih?
Aha, nisem na strani tistih, ki menijo, da so samo psi neznansko ljubeči, mačke pa nas imajo zgolj za odpiranje konzerv. Družinsko smo rešili kar veliko muckov, ki so se pritepli k naši hiši, in vsi so bili čudovito hvaležni in ljubeči. Seveda so mačke zelo drugačne živali, s psi se včasih slabše razumejo predvsem zato, ker imajo tako zelo različno telesno govorico. Ampak tudi naši mački in psi so postali veliki prijatelji.
Trenutno imate doma šetlandsko ovčarko z rodovniškim imenom Upper Carniola Key To My Happiness, ki je postala Qi. Kako to?
Rodovniška imena znajo biti zelo dolga in visoko zveneča in včasih jih je zabavno brati. Prvi dve besedi sta ime psarne, nato pa vsak vzreditelj psu da ime po svojih željah in domišljiji. Na začetku smo jo na kratko klicali Happy. Ker smo zadnja leta trenirali kungfu, jaz tudi čigong, smo idejo nato potegnili od tam in jo preimenovali v Qi (Či), kar je kitajska beseda za življenjsko energijo. Na splošno pa je tema, kako psu izbrati ime, zabavna že sama po sebi in jo obravnavam tudi v predstavi.
Zakaj ste se odločili ravno za to pasmo?
Ker ima veliko sijajnih lastnosti – je bistra, ljubeča, prilagodljiva, želi biti v krogu svoje družine, z največjim veseljem ustreže, je nežna, čista, malce zgovorna in seveda neznansko ljubka.
Kaj pa je bila največja lumparija, ki jo je ušpičila?
Ah, naša psička nam je v veliki meri prizanesla z raznimi lumparijami. Imela je obdobje, ko je zelo rada lajala, kar je sicer značilno za pasmo. Pogovoril sem se inštruktorico v pasji šoli, ki mi je dala navodila, kako se tega lotiti. Bil sem pripravljen, da bova kakšen mesec delala pri težavi z lajanjem, ampak ker sem bil zelo odločen, da to rešiva, se mi zdi, da je psička takoj razumela mojo odločenost, in glavnino težave sva rešila v enem tednu.
Je sicer ubogljiva?
Zelo. Je pes, ki rad dela, želi ustreči in ima rad različne miselne izzive. Z njo sem veliko delal, izpostavljena je bila veliko različnim okoljem, doživela marsikaj, in ker smo toliko z njo naredili v prvem letu, je zdaj življenje z njo milina. Zna nekaj trikcev, s katerimi se lahko kdaj pobahava, ampak vedno razložim, če se pošalim, da je to bolj njena pamet kot moja zasluga. Najpomembnejše je, da se pes počuti ljubljenega in da mu s strukturo življenja ter mejami daš občutek varnosti.
Kaj sicer najbolj tekne vaši kosmatinki?
Ima svoje brikete, sicer pa so kužki večinoma zelo veseli kakšnih priboljškov, ki pa jih je najbolje prihraniti za učenje. Pri slednjih je treba paziti, ker je človeška hrana, razna delikatesa, siri in tako dalje, večinoma preslana, preveč začinjena zanje.
Mimogrede, spet boste vodili oddajo Ambienti. Na kaj se boste osredotočili tokrat?
V letošnji sezoni pod drobnogled jemljemo domove na majhnih kvadraturah. Kako si na čim manj površine urediti čim več vsebine, sloga in udobja. Tovrstni kompromisi postajajo čedalje bolj cenjeni ali tudi nujni, ker je čedalje večji privilegij imeti svoje bivališče. Sicer pa želimo ostati raznovrstni in dostopni, želimo odpirati oči in glave ter pokazati, na katere vse domiselne načine lahko poskrbimo za bolj urejen dom.
Ostane vam očitno bolj malo prostega časa. Čemu ga posvečate?
Trenutno zgolj in samo pripravam na Pasjo komedijo. Poleti sem za teden dni skočil na morje in za nekaj dni v hribe. Če mi uspe, grem kdaj na kolo ali malo plezat, moji športni hobiji ostajajo enaki kot doslej.
