Danes je tam težko najti prosto parkirno mesto, najem ležalnika stane deset evrov, gradbeni stroji pa dajejo vedeti, da bo Jalë kmalu postala ena od destinacij, ki jih obiskuje svetovna elita. Porast priljubljenosti plaže je povezan tudi z naraščanjem števila turistov v Albaniji, ki postaja na svetovnem turističnem zemljevidu vse bolj prepoznavna. V bruseljskem Politicu pišejo, da z ugledom, ki ga država zdaj uživa, prihajajo tudi nove težave.
Medtem ko je bil preostali svet v karanteni zaradi pandemije covida, je Albanija julija 2020 odprla vrata. Turisti, željni sprememb, so se hitro odzvali – leta 2021 je državo obiskalo več kot 5,6 milijona ljudi, kar je 114-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2020. V letu 2023 je Albanijo obiskalo deset milijonov ljudi, leta 2024 pa že rekordnih 11,7 milijona.
Privlačne cene in družbena omrežja
Turistov niso pritegnile le odprte meje. Druge evropske destinacije, kot so Hrvaška, Italija, Španija in Portugalska, so postajale vse dražje, medtem ko je Albanija ponujala naravo s čudovitimi plažami po precej nižjih cenah. Avgusta 2020 je bilo mogoče nočitev z zajtrkom v hotelu ob obali najti že za 30 evrov, najem ležalnikov pa za tri.
Leta 2024 je imela Albanija več kot 3,8 milijona objav na instagramu z več kot 106 milijardami ogledov, s čimer je dohitela uveljavljene destinacije, kot sta Italija in Grčija.
Pohlep namesto načrta
Turizem predstavlja približno osem odstotkov bruto domačega proizvoda države, nastalo pa je več deset tisoč novih delovnih mest. Obiskovalci prihajajo predvsem iz Nemčije, Italije, Poljske in Francije, lokalni mediji pa navajajo, da Albanija ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje gora in plaž v samo enem dnevu, kar je prednost, ki je večje evropske destinacije nimajo.
Albanija si prizadeva postati vrhunska turistična destinacija, zato so vladni uradniki uvedli davčne olajšave za mednarodne hotelske verige, s katerimi jim prvih deset let ni treba plačati davka na dobiček. Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, že načrtuje, da bo na enem od albanskih otokov zgradil luksuzno letovišče.
Albanske plaže pretesne za množični turizem
Alfred Lela, tiskovni predstavnik opozicije, opozarja, da je »pohlep nadomestil razumen načrt« in da množični turizem uničuje naravo. Medtem ko v Albaniji sicer še vedno obstajajo manj razvita območja, obiskovalci, ki so nekoč uživali v poceni potovanjih, zdaj večinoma debelo gledajo visoke cene. Povprečna poraba turistov se je v letu 2024 povečala za 20 odstotkov in dosegla pet milijard evrov.
Poleg naraščajočih cen postaja resen problem tudi onesnaževanje. Aktivisti in turisti poročajo o kupih smeti na obalah in ob cestah, Arben Kola, turistični vodnik in ekolog, pa poudarja, da še nobeni občini ni uspelo zajeziti težav ali vsaj uvesti sistema recikliranja.
Albanija, ki je bila nekoč znana po naravi, kampiranju in sproščenem turizmu, se zdaj sooča z izzivi trajnostnega razvoja. Primerjajo jo tudi že z Monakom, kjer za domačine ni več prostora.
