Kljub naravnim nesrečam in političnim spremembam je to mesto, ustanovljeno v 8. stoletju pred našim štetjem, z leti uspevalo. Do 8. stoletja je izginilo, vendar ne iz spomina zgodovine. O njegovih templjih, ladjah ali kanalih ni bilo sledi, zato so se nekateri znanstveniki, kot pišejo na portalu Brighter Side, spraševali, ali je mesto resnično obstajalo ali živi le v legendi. Leta 2000 sta Franck Goddio in njegova ekipa z Evropskega inštituta za podvodno arheologijo (IEASM) prišla do zgodovinskega odkritja.
Živahna pomorska dejavnost mesta
Raziskava, ki se je začela že leta 1996, je končno obrodila sadove. Ekipa je v zalivu Abu Kir šest kilometrov od egiptovske obale in deset metrov pod morjem našla Thonis-Heracleion. Kot se je izkazalo, Tonis in Herakleion nista bili dve mesti, temveč eno, ki so ga Grki in Egipčani imenovali z različnimi imeni. Najdeni so bili ostanki templja, kolosalne skulpture, artefakti, kot so kovanci in keramika, ki pričajo o mestu, ki je cvetelo med 6. in 4. stoletjem pred našim štetjem, ko je bilo eno od središč sredozemske trgovine. Goddio in člani njegove ekipe so našli 5,4 metra visok kip iz rdečega granita, ki predstavlja Hapija, boga Nila, simbol obilja in plodnosti. Tako velikega kipa še nikoli prej niso izkopali v Egiptu. Arheologi so našli tudi 700 sider in 79 ladij, kar priča o živahni pomorski dejavnosti mesta.
Mesto je bilo tudi versko središče, kjer so vsako leto praznovali misterije Ozirisa, boga plodnosti. Ob kanalu so potekale slovesnosti. Oziris pa je v ceremonialnem čolnu odpotoval iz templja Amun-Gereba do svetišča v Kanopusu. Leta 2021 je egiptovsko-francoska ekipa podvodnih arheologov odkrila ostanke vojaške ladje, zgrajene v tradiciji egiptovskega ladjedelništva. Ladja se je potopila v drugem stoletju pred našim štetjem, ko so jo naložili s kamenjem iz templja boga Amona. 25 metrov dolga ladja je imela ogromno jadro, njeno dno in kobilica pa sta bila idealna za plovbo po Nilu.
Ruševine templja ohranile ladjo
Po besedah Aymana Ashmawyja z egiptovskega Ministrstva za antikvitete gre za izjemno redko odkritje, saj je zelo malo podobnih plovil iz tistega obdobja ohranjenih. Ironično pa je prav tovor – ruševine templja – pomagal ohraniti ladjo, saj jo je prekril ob katastrofalnem dogodku, ki je povzročil njeno potopitev. Zahvaljujoč nadaljnjim izkopavanjem so odkrili tudi veliko grobnico, ki je verjetno pripadala grškim trgovcem, ki so se v poznih faraonskih dinastijah naselili v starodavnem mestu. Ti trgovci, ki so si v bližini velikega egipčanskega templja pri Kanopusu zgradili svoja svetišča, so bili sestavni del mestnega gospodarstva in so nadzorovali dostop do Egipta ob Nilu.
Egipčani in Grki so živeli skupaj, si delili verske in poslovne prostore, mesto pa je bilo večkulturno. Vendar se raziskave s tem ne končajo, saj arheologi menijo, da je bilo doslej izkopanih le pet odstotkov starodavnega mesta, medtem ko je preostanek še vedno pod morjem. Mostafa Waziri iz Vrhovnega sveta za antikvitete je poudaril, da je zakopano mesto nekoč veljalo za največje egiptovsko pristanišče. Njegov konec je povzročila vrsta potresov in plimovanja, ki so premočili zemljo in povzročili potopitev tega mesta ter sosednjega Kanopusa. Nenazadnje so odkritja v Thonis-Herakleionu pokazala tudi širšo zgodbo o trgovini, kulturi in sobivanju civilizacij ob Sredozemskem morju, tudi v kontekstu raziskovanja zgodovine sredozemske trgovine in kulturne izmenjave.
