Strokovnjake predvsem skrbijo vplivi turizma na morsko življenje ob skoraj 6.000 kilometrov dolgi hrvaški obali. Ena najbolj slikovitih destinacij, plaža Sakarun na Dugem otoku, znana kot hrvaški Karibi, je v zadnjem desetletju utrpela znatne spremembe. Zaradi množičnega obiskovanja plaža že dolgo ni več, kar je nekoč bila.
Kot poroča Dalmacija danas, so se pred slabim desetletjem turisti začeli pritoževati, da jih v nekaterih predelih zaliva moti temnozelena morska trava (Posidonia Oceanica). Da bi jim ugodili, so upravljavci plaže travo začeli odstranjevati, ob tem pa s težko mehanizacijo odnesli tudi bel pesek. Plaža je tako postopoma začela izginjati.
"Nimamo veliko peščenih plaž, zato je pomembno zaščititi pesek, ki ga imamo ob obali," opozarja geologinja Kristina Pikelj z Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu. Že leta 2021 je zagnala projekt zaščite plaže Sakarun in tam rastoče morske trave, ki na območju deluje kot tako imenovana morska pljuča.
Poleg znanstvenikov v projektu sodelujejo tudi študentje. Ena izmed njih, 24-letna Marija Meklav, izpostavlja pomen osveščanja: "Naša generacija lahko doseže spremembe. Ljudje se morajo zavedati, da gre za dragocen in nenadomestljiv morski ekosistem." Posidonija je namreč ključna za ohranjanje podvodnega življenja, skladiščenje ogljika in zaščito obal pred erozijo.
Umetne plaže rešitev ali dolgoročni problem?
Z večanjem števila turistov lokalne oblasti iščejo rešitve za povečanje kapacitet. Ena izmed njih je tako imenovano dohranjevanje plaž oziroma umetno dodajanje sedimenta. Čeprav je tehnika sprva namenjena sanaciji naravne erozije, se pogosto uporablja tudi za preoblikovanje skalnatih delov v prodnate plaže.
"Na mestih, kot je Primošten, je ta praksa šla predaleč," opozarja Dalibor Carević z zagrebške Gradbene fakultete. Po njegovih besedah so tam odstranili več sto metrov naravnih skal in jih nadomestili z umetnim prodom, ki ga vsako sezono znova dovažajo. Plažo Mala Raduča so na tak način v manj kot desetletju povečali za okoli 20 metrov proti morju. "To ni dobro," dodaja.
Medtem pa dolgoletni župan Primoštena Stipe Petrina prakso zagovarja, češ da je izboljšanje plaž ključnega pomena za celotno mesto. "Ne moremo imeti namestitev za 15.000 ljudi in plažo za 2.000," je izpostavil. "V drugem mestnem zalivu je skalnata plaža, ampak tam ne vidim veliko turistov," je tudi zagovarjal nasuvanje plaž. Z njim se strinja tudi nemška turistka Karin Hoggermann: "Za kopanje, za otroke, je bolje, da uredijo plažo. Turisti ne bi prišli, če tega ne bi storili."
