Leta 1952 je šestletnega Paula iz Teksasa prizadela huda oblika otroške paralize. Virus mu je ohromil telo od vratu navzdol in mu vzel sposobnost samostojnega dihanja. Zdravniki so se borili za njegovo življenje in ga namestili v tako imenovano železno komoro – velik kovinski ventilator, ki je s pomočjo podtlaka omogočal premikanje zraka v njegova pljuča in iz njih, torej dihanje.
Takrat si nihče ni predstavljal, da bo Paul v tej napravi, ki so jo mnogi imenovali tudi »železna pljuča«, preživel ne le tedne ali mesece, ampak praktično vse življenje do smrti minulo leto.
Življenje v železni komori
Čeprav so železne komore po iznajdbi sodobnih ventilatorjev v 60. letih minulega stoletja skoraj popolnoma izginile, je Paul ostal zvest svoji »stari železni kobili«, kot jo je sam imenoval. Vanjo je bil priklopljen večino dneva, a se je naučil posebne tehnike dihanja, ki mu je omogočila, da je občasno preživel nekaj ur zunaj naprave.
Kljub izjemni omejenosti je ostal neverjetno samozavesten, organiziran in samostojen. Njegov brat Philip se ga spominja kot človeka s toplim nasmehom in močnim značajem, ki je kljub težki usodi živel »povsem normalno bratsko življenje«.
Dosežki, ki se zdijo skoraj nemogoči
Paul se ni sprijaznil s tem, da bi zaradi bolezni živel pasivno. Nasprotno, izobraževal se je, diplomiral in leta 1984 zaključil študij prava na Univerzi v Teksasu v Austinu. Leta 1986 je postal odvetnik in več desetletij opravljal svoj poklic. Leta 2020 je izdal tudi avtobiografijo, ki jo je pisal osem let – s pomočjo plastične paličice, s katero je tipkal po tipkovnici, in prijateljev, ki so zapisovali njegovo narekovanje.
Njegova zgodba je po izidu knjige postala svetovno znana. Ljudje so v njem videli simbol vztrajnosti in izjemne človeške volje. Čeprav je potreboval pomoč pri številnih osnovnih opravilih, je Paul ostal mojster svoje usode, popolnoma vključen v družbo ter vedno pripravljen pomagati in motivirati druge.
V komori preživel 72 let
Paul Alexander je umrl lani v starosti 78 let. Zadnje dni je preživel skupaj z bratom, s katerim sta se poslavljala ob skupnih trenutkih in preprostih radostih, kot je deljenje sladoleda. Guinnessova knjiga rekordov ga priznava kot človeka, ki je najdlje v zgodovini živel v železni komori.
