Ladja, dolga 12 metrov, na morskem dnu počiva že dva tisoč let. Prvi namig na večje odkritje se je pojavil pred štirimi leti, ko so raziskovalci naleteli na kos lesa z železnim žebljem. "Takrat smo posumili, da je pod peskom nekaj večjega. Obširnejše raziskave so pokazale, da gre za rimsko ladjo," je za HRT povedal Mladen Pešić, direktor Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru. Dodal je, da so plovilo raziskovali štiri leta in pol, letos pa končno razkrili celotno razbitino.
Razbitina je pritegnila tudi tuje arheologe. Kato Nees z Univerze Aix-Marseille v Franciji je poudarila, da je ladja izjemno dobro ohranjena. Arheologinjo Albo Ferreira Dominguez pa je navdušilo, da je zgrajena iz več vrst lesa.
"V različnih delih imamo tri različne vrste lesa. Vsaka ima svoj namen. Z analizo želim razumeti, zakaj so ladjedelničarji za določen del ladje uporabili določeno vrsto lesa," je pojasnila.
Dokazi o življenju na obali
Strokovnjaki domnevajo, da je ladja prevažala kmetijske pridelke, saj so našli na stotine oljčnih koščic, sledi grozdja, breskev in drugih sadežev. "Gre za zelo natančno in stabilno konstrukcijo ladij, ki so lahko prevažale težke tovore, plule na srednje do dolge razdalje in so bile pred dva tisoč leti bistvene za življenje ljudi na naši obali in otokih, je pojasnil Anton Divić, lastnik podjetja za raziskave v podvodni arheologiji.
Napovedal je tudi izdelavo makete v merilu 1:10, ki jo bodo predstavili v zadrskem Centru za podvodno arheologijo. Poleg tega ekipa pripravlja fotogrametrične modele iz več sto prekrivajočih se posnetkov, s katerimi ustvarjajo digitalno dokumentacijo najdišča.
Ker bi bil dvig ladje z morskega dna predrag in tvegan, bodo ostanke po končanih raziskavah zaščitili z geotekstilom in ponovno zasuli s peskom, ki je plovilo pred propadanjem varoval že dve tisočletji.
Glede na izsledke raziskav menijo, da je ladja najverjetneje potonila v neurju.
