Enako lahko opazimo pri malodane vseh drugih športnih profilih, vključno s košarkarji, rokometaši, boksarji, tenisači in številnimi drugimi. Zakaj tako, je vprašanje, ki terja globlje odgovore, se je pa nogometna posvečenost pričeskam pričela, ko so nogometaši začeli nositi daljše lase. Ena najbolj razvpitih tovrstnih pričesk se imenuje »bundes«. A tako se ji reče predvsem pri nas, kjer se je je oprijel vsaj še naziv »manta fahrer« pričeska.
Pričeska voznikov opla mante
Obe imeni se navezujeta na Nemčijo, slednje poimenovanje pa izhaja iz zaznave ali pač predsodka, da je bila pričeska posebej značilna za voznike avtomobila opel manta, ki ga je nemški proizvajalec izdeloval med letoma 1970 in 1988. Do stika južnih Slovanov s tovrstno populacijo Nemcev je prihajalo predvsem v poletnih mesecih na jadranski obali, kamor so (praviloma v avtokampe) prihajali letovat tudi nižjeprofilni nemški turisti, ki so vozili rabljene avtomobile omenjenega ali podobnih tipov, imeli za tiste čase prekomerno število tetovaž, bili odeti v džins ali usnjene brezrokavnike, značilne za člane motorističnih tolp, in so tudi sami potovali v večji skupini, obenem pa so tako moški kot ženske imeli prav omenjene pričeske. In preden so začeli postavljati šotore, so na avto postavili karton piva, ki so ga pripeljali od doma, in kasetofon, iz katerega so praviloma zazveneli vsaj Scorpions ali Def Leppard če že ne radikalnejši primerki nemškega heavy metala iz začetka osemdesetih.
»Bundes« je pričeska, katere doseg je bistveno širši od Nemčije, in je izrazito vezana na razvoj rock'n'roll oziroma rock estetike. Njen nastanek datira v čas, ko je modne trende v svetu pričesk še narekovala pop glasba. Danes ni več tako, saj so bolj vplivni športniki, če že ne kriminalci.
Priljubljena že med Huni
Kar je v naših krajih znano kot »bundes«, je v anglosaksonskem svetu znano kot »mullet« pričeska, kar v strogem prevodu pomeni cipelj. Torej riba. O tem, kako in koga je pojavna oblika ciplja navedla na poimenovanje pričeske po njem, ni najti detajlnejših razlag. V vsakem primeru za izhodiščni primer velja pričeska Davida Bowieja iz leta 1972, potem ko je poleti izdal ploščo The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars. Na njej je Bowie privzel identiteto fiktivnega Ziggyja Stardusta, rock zvezde vesoljca, ki je prišel na zemljo razširit upanje. V ta namen se je Bowie ostrigel tako, da je imel po glavi in s strani razmeroma kratke lase, zadaj oziroma po temenu pa je pustil dolge. Idejo je dobil pri japonskem modnem oblikovalcu Kansaiu Jamamotu, prvem japonskem stilistu, ki je razstavljal v Londonu. Jamamoto je kasneje postal tudi soavtor lika Ziggya Stardusta.
A izvedbo pričeske je Bowie zaupal kar frizerki svoje mame, Suzi Ronson po imenu, ki pa se opravka ni lotila povsem prostodušno, ampak je na nekaj kodrih njegovih las najprej preverila delovanje rdeče barve, s katero je Bowieja na koncu pobarvala. Bowiejeva pričeska velja za revolucionarno, čeravno pop zgodovinopisje zna poudariti, da se je z »bundesom« že leta 1965 pojavil tudi Tom Jones na nastopu v TV-oddaji ameriškega voditelja Eda Sullivana. Ob tisti priložnosti je izvajal skladbo It's not unusual.
Po naše »bundes« naj bi namreč bila bistveno starejša pričeska od 70. let prejšnjega stoletja. Med britanskimi staroselci naj bi bila priljubljena celo že v rimskih časih, prav tako naj bi bila priljubljena med Huni, nekaterimi severnoameriškimi staroselskimi plemeni in staroselci na otoku Borneo. Kar je razumeti skozi njeno pragmatičnost. Spredaj in s strani kratki lasje so zagotavljali opravilnost oziroma nemotečnost las, zadaj daljše lasišče pa (toplotno) zaščito vratu.
Pričeska se je širila
zunaj nogometa
A Bowie je ta, ki je sprožil trend. Po njem so na »mullet« oziroma »bundes« svoja lasišča oblikovali mnogi pop zvezdniki 70. let, s Paulom McCartneyjem iz časa delovanja v zasedbi Wings na čelu, prav tako je bila značilna za Roda Stewarta ali Keitha Richardsa. S pop scene se je pričeska oziroma dolgolasost pričela seliti med nogometaše. Eden od vzorčnih primerkov nogometašev, ne samo po pričeski, ampak tudi po občem povzemanju življenja pop zvezdnikov, je bil George Best, Severni Irec v dresu Manchester Uniteda, sploh skozi 70. leta pa so nogometaši postajali vse bolj dolgolasi, pri čemer so bili dolgi lasje spredaj ali s strani lahko moteči. Zato je bila bundes pričeska primerna za ubadanje s športom in se je razširila tudi zunaj nogometa. Izmed posebej slavnih so jo nosili tudi košarkar Larry Bird, tenisač Andre Agassi, hokejista Wayne Gretzky in Jaromir Jager ter seveda številni nogometaši. Med slednjimi si je sloves arhetipskega primerka bundes pričeske pridobil Nemec Rudi Völler, bolj po njej kot pa po igrah, v zgodovino nogometa pa se je vpisal Bolgar Trifon Ivanov, ki je bil ob neki priložnosti oklican za najbolj »primitiven« lik zgodovine nogometa. Tudi v jugoslovanski nogometni zgodovini so to pričesko nosili mnogi, denimo nekdanja reprezentanta Mirsad Baljić in Mehmed Baždarević, v naših krajih Gregor Židan, malenkost podrobnejši poznavalci pa se bodo verjetno strinjali, da je ena radikalnejših krasila glavo Veldina Karića, hrvaškega virtuoza, ki je med drugim igral za Torino.
Predvsem v 80. letih je bundes pričeska veljala za izraz pomanjkanja čuta za estetiko oziroma za lumpenproletarski neokus, podobno kot je bila predmet posmeha heavy metal glasba, v kateri je bila pričeska prav tako priljubljena. James Hetfield, pevec zasedbe Metallica, v svojih »bundes« inačicah ni bil dosti drugačen od košarkarja Larryja Birda. Bundes pričeska, visoke športne copate Puma in ozek džins je bila uveljavljena modna paradigma tudi v naših krajih, tako v Postojni kot Škofji Loki, v katerih je kraljeval heavy metal, ki pa ni delomrzna subkultura. Fantje in dekleta se niso otepali rednega dela, dolgi lasje spredaj pa so bili pri njih moteči. Dandanes je opaziti, da pričeska doživlja porast priljubljenosti med mladežjo, ki se zaveda njene zgodovinskosti, vseeno pa to danes ni osrednja smer. Če so nekoč trende narekovali pop glasbeniki in so to vmes prevzeli športniki, so danes najbolj vplivni kriminalci. Te čase moderni pričeski pa se reče »french crop« in izhaja iz estetike, ki se je razvila med francoskimi prestopniki v mestih, kot je Marseille.
